Jedro

Sodišče prve stopnje je pri določitvi preživnine utemeljeno upoštevalo ugotovitve in oceno sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec zdrav in da očitno na kmetiji, ki obsega 23 nepremičnin, prideluje tako hrano, kot tudi vzreja živino, kar mu zagotovo ne prinaša le stroškov, temveč tudi dohodkem, saj sicer opisanih stroškov s kmetijo do 1.000,00 EUR v poletnih mesecih (kot je navedel v odgovoru na predlog) glede na svojo plačo (1.350,00 EUR) ne bi zmogel in bi bilo vzdrževanje kmetijske dejavnosti potemtakem nesmiselno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 25. 10. 2024, popravljen s sklepom z dne 7. 11. 2024.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je dne 25. 10. 2024 izdalo sklep, s katerim je v I. točki dovolilo sklenitev sodne poravnave o dodelitvi mladoletnega otroka in določitvi stikov z naslednjo vsebino: "1. Starša A. A.in B. B. se dogovorita, da se skupni mld. otrok C. C., zaupa v varstvo in vzgojo materi A. A. 2. Stiki mld.C. C. z očetom bodo potekali vsak drugi vikend od petka do nedelje in med tednom po dogovoru med otrokom in očetom. O preživljanju stikov v času praznikov in počitnic se bosta starša sproti sporazumela. 3. Sodna poravnava je izvršilni naslov." V II. točki izreka sklepa pa je sodišče ugodilo predlogu predlagateljice za določitev preživnine za mld. otroka, tako da je B. B. kot oče dolžan za mld. C. C. od 1. 3. 2024 dalje plačevati mesečno preživnino na TRR matere A. A., odprt pri NLB d.d.; odločilo, da je vse do pravnomočnosti tega sklepa zapadle preživninske obroke oče dolžan poravnati v 15 dneh od pravnomočnosti tega sklepa, v bodoče dospevajoče preživninske obroke pa plačati do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec; in odločilo, da je preživnino, določeno s tem sklepom, oče dolžan izpolnjevati do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v RS, razvidne iz vsakokratnega obvestila pristojnega CSD, odtlej dalje pa v valoriziranem znesku, v skladu z vsakokratnimi obvestili pristojnega CSD, v primeru zamude s plačilom mesečnih preživninskih obveznosti pa je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od dneva zamude posameznega preživninskega obroka do dneva plačila. Sodišče prve stopnje je nato s sklepom z dne 7. 11. 2024, zoper katerega ni bila vložena pritožba, popravilo sklep z dne 25. 10. 2024 tako, da je v 3. vrstici prvega odstavka II. točke izreka za besedo preživnina dodalo stavek "v višini 300,00 EUR".

2.Nasprotni udeleženec s pritožbo izpodbija odločitev v II. točki izreka sklepa z dne 25. 10. 2024 zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče nepravilno ugotovilo njegove premoženjske razmere in posledično zmožnosti prispevati k preživljanju mld C. C. Razen pavšalne omembe, da sta udeleženca starša še enega polnoletnega otroka, ki se redno šola, se v okoliščino preživljanja D. D. sploh ni spuščalo, čeprav je nasprotni udeleženec pojasnil, da sina v celoti preživlja sam in da sin pri njemu tudi ves čas prebiva. Meni, da bi moralo sodišče pri odločanju o višini preživninske obveznost upoštevati tudi stroške, ki mu nastanejo s preživljanjem polnoletnega sina, s katerim predlagateljica vse od začetka postopka zaradi določitve preživnine polnoletnemu otroku III N 544/2024, ki se vodi pred naslovnim sodiščem, ne želi imeti nobenih stikov in tudi ne prispeva ničesar k njegovemu preživljanju. Nasprotni udeleženec se ne protivi ugotovljenim mesečnim potrebam mld. C.C., ne more pa pritrditi odločitvi in obrazložitvi sodišča, iz katere izhaja, da je višino preživninske obveznosti določalo zgolj na podlagi ugotovljenih potreb otroka, pri čemer se je preveč natančno in neživljenjsko lotilo le matematičnega pristopa ne pa tudi vrednostnega pristopa glede določitve preživnine, pri katerem so pomembne tudi preživninske zmožnosti obeh staršev. Prihodek nasprotnega udeleženca iz naslova zaposlitve je višji od predlagateljičinega, vendar pa sodišče ni upoštevalo, da s plačevanjem preživnine v znesku 300 EUR za mld. C. C. (ki jo oče že vse od selitve dalje prav tako preživlja z nakupom stvari, ki jih deklica potrebuje, zanjo tudi skrbi, ko je pri njemu, kar je predlagateljica zamolčala, sodišče pa teh navedb nasprotnega udeleženca sploh ni upoštevalo) nasprotnemu udeležencu ne bo ostalo dovolj finančnih sredstev za lastno preživljanje oziroma za preživljanje polnoletnega otroka, ki pri njemu živi in ki ga je dolžan glede na določbe Družinskega zakonika (DZ) prav tako preživljati. Sodišče pri mesečnih stroških za nasprotnega udeleženca, ki znašajo cca 870,00 EUR, ni upoštevalo tudi stroškov preživljanja polnoletnega otroka, ki mesečno znašajo cca 380 EUR. Nasprotni udeleženec nikoli ni imel namena kompenzirati preživninskih obveznosti otrok, kot to navaja sodišče, vztrajal pa je, da se med njegove mesečne stroške upošteva tudi njegova preživninska obveznost do sina. Sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj ni moglo upoštevati navedb, da sam krije vse stroške bivanja v stanovanjski hiši, v kateri prebiva, in da so ti še posebej visoki, ker se nanašajo na uporabo stanovanjskih prostorov kot tudi na kmetijska poslopja. Sklep sploh nima razlogov, zakaj sodišče ni upoštevalo takšnega zatrjevanega stroška. Materialno zmotna je tako odločitev sodišča o zmožnostih nasprotnega udeleženca prispevati k preživljanju mld. C. C., kot tudi o razdelitvi preživninskega bremena. Izhajajoč iz ugotovljenih potreb mld. otroka ter upoštevaje dejstvo, da nasprotni udeleženec sicer v času sodnega postopka za mld. C. C. res ni prispeval fiksne mesečne preživnine, je pa prispeval na drugačen način (z nakupom stvari kot npr. obleka in obutev, prispeval za razvedrilo ter predvsem s kritjem višjih stroškov, ki jih je v celoti poravnal sam), ter da predlagateljica v pretežni meri skrbi za mld. C. C., nasprotni udeleženec pa za polnoletnega otroka, ki se še redno šola, je višina prisojene preživnine nesorazmerna in previsoka. Nasprotni udeleženec že sedaj izrablja vse možnosti, da pridobi dodatni dohodek, saj v nasprotnem primeru, glede na stroške preživljanja otrok ter glede na lastne stroške, nima dovolj sredstev za lastno preživetje. Sodišče ni odločalo o razdelitvi preživninske obveznosti, upoštevaje zmožnosti obeh staršev prispevati k preživljanju otrok, kot to določajo določbe DZ. Sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, na katere je oprlo svojo odločitev glede porazdelitve preživninskega bremena, s čimer je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče v tem delu ni odločalo na podlagi dokaznega bremena, ampak je sprejelo odločitev povsem arbitrarno. Glede na dejansko stanje bi moralo zavrniti predlog predlagateljice in nasprotnemu udeležencu določiti nižjo preživnino od 300 EUR mesečno, če je že pri odločanju postopalo izključno po matematičnem izračunu, iz katerega izhaja, da s tako določeno preživninsko obveznostjo nasprotni udeleženec enostavno nima dovolj finančnih sredstev. Nasprotni udeleženec predlaga, da sodišče druge stopnje razpiše pritožbeno obravnavo in na njej zasliši oba udeleženca. Meni, da je ponovna izvedba dokazov z zaslišanjem udeležencev in ugotovitev pravilnega in popolnega dejanskega stanja nujna za pravilno in celostno presojo bistvenih okoliščin, ki vplivajo na sprejem najustreznejše in pravilne sodne odločitve. Glede na navedeno pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da predlog predlagateljice zavrne oziroma podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

3.Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, to je določbe prvega in petega odstavka 183., 189. ter 190. člena DZ. Pritožbeno sodišče je o pritožbi odločilo na seji senata in ni razpisalo pritožbene obravnave, ker je ocenilo, da ni potrebno ponoviti že izvedenega dokaza z zaslišanjem udeležencev, kot je predlagano v pritožbi, in da niso podani niti drugi razlogi za razpis obravnave.

6.Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta bivša zunajzakonska partnerja. V zunajzakonski zvezi sta se jima rodila sin D. D., ki je že polnoleten, in hči C. C. (rojena 27. 8. 2008). Nesporno je, da se je predlagateljica po razpadu zunajzakonske skupnosti konec leta 2023 z mld. hčerko odselila v najemniško stanovanje.

7.Nasprotni udeleženec ne izpodbija ocene sodišča prve stopnje, da potrebuje mld. C. C. za svoje preživljanje 625 EUR mesečno. Tudi po oceni pritožbenega sodišča so otrokove denarne potrebe glede na njegovo starost in ugotovljene okoliščine pravilno ocenjene.

8.Nasprotni udeleženec je po poklicu mesar, zaposlen v podjetju Dinos d.o.o., kjer prejema mesečni neto dohodek v višini 1.350,00 EUR. Je solastnik (do 1/2) več (23) nepremičnin v k.o. ...in lastnik osebnega avtomobila Citroen C4 Picasso 1.8, letnik 2008, traktorja znamke Case IH, letnik 2002, priklopnega vozila za živali, letnik 2022, osebnega vozila Nissan x-trail, 2.2, letnik 2005, in skuterja znamke Sym, letnik 2016, za katerega je navedel, da je dejanski lastnik polnoletni sin D. D.. Nasprotni udeleženec biva skupaj s polnoletnim sinom D. D., ki se še šola, in materjo, ki prejema minimalno pokojnino, v solastniški hiši, kjer znašajo mesečni stanovanjski stroški: za elektriko (za bivalne prostore in za gospodarska poslopja, kjer je živina) 170 EUR, za vodo 50 EUR, za ravnanje z odpadki od 30 EUR do 35 EUR, za mobilni telefon, za internet in TV 40 EUR ter za RTV prispevek 12,75 EUR. Mesečni stroški nasprotnega udeleženca za hrano znašajo 150 EUR, za oblačila 60 EUR, za obutev 60 EUR, za čistila, pralni prašek 50 EUR, za kozmetiko in higienske pripomočke od 20 EUR do 30 EUR, za gorivo 150 EUR, za vzdrževanje/popravila mesečno od 30 EUR do 40 EUR, za mesečno anuiteto kredita 350 EUR. K tem je sodišče prve stopnje prištelo še mesečni strošek za zavarovanje avtomobila, ki letno znaša 420 EUR. Pritožbeno niso izpodbijane niti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec zdrav, niti ugotovitve oziroma ocena, da očitno na kmetiji, ki obsega 23 nepremičnin, prideluje tako hrano, kot tudi vzreja živino, kar mu zagotovo ne prinaša le stroškov, temveč tudi dohodke, saj sicer opisanih stroškov s kmetijo do 1.000 EUR v poletnih mesecih (kot je navedel v odgovoru na predlog) glede na svojo plačo ne bi zmogel in bi bilo vzdrževanje kmetijske dejavnosti potemtakem nesmiselno.

9.Ne držijo pritožbene navedbe, da se sodišče, razen pavšalne omembe, da sta udeleženca starša še enega polnoletnega otroka, ki se redno šola, v okoliščino preživljanja D. D. sploh ni spuščalo in da bi moralo pri odločanju o višini preživninske obveznosti, ki je oziroma bo naložena očetu, upoštevati tudi stroške, ki nastanejo nasprotnemu udeležencu s preživljanjem polnoletnega sina, saj je sodišče prve stopnje v 9. točki obrazložitve sklepa zaključilo, da oba starša v svojem domačem okolju preživljata vsak po enega otroka, ki se še redno šolata. Zmožnosti nasprotnega udeleženca pa je pravilno ugotovilo in upoštevalo ter preživninsko breme pravično razdelilo tudi ob tem slednjem zaključku, kot bo še obrazloženo. Sicer pa je potrebno dodati, da ima v primeru mladoletnega in polnoletnega otroka prednost preživljanje mladoletnega otroka (183. člen DZ) . V zvezi s pritožbenimi navedbami, da mati ne prispeva ničesar k preživljanju polnoletnega sina in da ga je sam preživljal, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da nasprotni udeleženec lahko zahteva povračilo teh stroškov s tožbo. Kdor je imel stroške s preživljanjem osebe, ki mu je ni bilo treba preživljati, sme namreč s tožbo zahtevati njihovo povračilo od tistega, ki bi jo moral preživljati, če so bili ti stroški potrebni (prvi odstavek 199. člena DZ).

10.Ne drži, da iz obrazložitve sklepa izhaja, da je sodišče višino preživninske obveznosti določalo zgolj na podlagi ugotovljenih potreb otroka, pri čemer se je preveč natančno in neživljenjsko lotilo le matematičnega pristopa, ne pa tudi vrednostnega pristopa glede določitve preživnine, saj je pravilno ugotovilo denarne potrebe otroka kot tudi preživninske zmožnosti obeh staršev in ugotovitve tudi obrazložilo. Nasprotni udeleženec glede na pritožbeno neizpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje o njegovih mesečnih prihodkih in dohodkih iz kmetijske dejavnosti konkretizirano ne pojasni, koliko finančnih sredstev mu bo ostalo po plačilu določene preživnine, zato ni moč presoditi njegove pritožbene navedbe, da sodišče ni upoštevalo, da mu s plačevanjem preživnine v znesku 300 EUR za mld. C. C. ne bo ostalo dovolj finančnih sredstev za lastno preživljanje oziroma mu ne bo ostalo dovolj finančnih sredstev za polnoletnega otroka, ki pri njemu živi in ki ga je dolžan glede na določbe DZ prav tako preživljati.

11.Nasprotni udeleženec prvič šele v pritožbi navaja, da stroški preživljanja polnoletnega otroka D. D. mesečno znašajo cca 380 EUR. Ker ni izkazal, da tega brez svoje krivde ni mogel navesti pravočasno že v postopku na prvi stopnji, in ker ne gre za navajanje dejstva, ki je v korist mld. otroka (29. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1), je ta navedba nedopustna (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Posledično je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče pri mesečnih stroških za nasprotnega udeleženca ni upoštevalo tudi teh stroškov.

12.Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo nasprotnemu udeležencu, da sam krije vse stroške bivanja v stanovanjski hiši, v kateri prebiva, in da so ti še posebej visoki, ker se nanašajo na uporabo stanovanjskih prostorov kot tudi na kmetijska poslopja. Pravilno je namreč pojasnilo, in kar tudi sicer ni pritožbeno izpodbijano, da nasprotni udeleženec ni dolžan preživljati svoje matere, ki prejema pokojnino, pa čeprav minimalno (tudi sicer nasprotni udeleženec niti ni podal trditev o dolžnosti preživljanja), in da ima preživljanje mld. otroka vsekakor prednost pred preživljanjem matere. 195. člen DZ namreč določa, da ima preživljanje otrok, ki jih mora zavezanec preživljati po 183. in 187. členu tega zakonika, in zakonca, ki ga mora zavezanec preživljati po tem zakonu, prednost pred preživljanjem staršev zavezanca. Navedeno z drugimi besedami pomeni, da mora mati nasprotnega udeleženca sama kriti svoje stroške bivanja, in da nasprotni udeleženec ni dolžan kriti vseh stroškov bivanja v stanovanjski hiši, v kateri prebiva z materjo (nesporno solastnico do 1/2 nepremičnin, katerih solastnik do 1/2 je nasprotni udeleženec) in sinom. Zato ne drži pritožbeni očitek, da sodišče ni konkretno obrazložilo, zakaj ni moglo upoštevati navedb nasprotnega udeleženca, da sam krije vse stroške bivanja v stanovanjski hiši.

13.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo zmožnosti nasprotnega udeleženca prispevati k preživljanju mld. C. C. in pravilno razdelilo preživninsko breme med oba roditelja. Pri tem je pravilno upoštevalo, kar pritožbeno ni izpodbijano, da oče prejema za skoraj 30 % višjo plačo kot mati; da hči večino časa živi pri materi in le ob vikendih preživlja čas pri očetu, s tem da pri očetu ne prespi; da je očetovo premoženjsko stanje precej boljše od materinega, saj ima več premoženja; da ima živino, ki mu predstavlja vir prehrane; da biva v lastniški hiši, kjer ne plačuje najemnine, in ima več motornih vozil, predlagateljica pa se je odselila v najemniško stanovanje, kjer plačuje najemnino in premoženja večje vrednosti nima. Pravilno je tudi upoštevalo, da predlagateljica v pretežnem delu prevzema vso skrb in dnevne stroške za mld. hči, ki večino časa preživi pri njej.

14.Sodišče prve stopnje utemeljeno pri določitvi preživnine ni moglo upoštevati navedb nasprotnega udeleženca, da sam v celoti preživlja skupnega sina, ker, kot je obrazložilo, ni mogoče samovoljno kompenzirati preživninskih obveznosti do otrok. Glede na dejansko stanje, kot ga je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pri čemer je potrebno izpostaviti, da nasprotni udeleženec pritožbeno ne izpodbija ugotovitev o preživninski zmožnosti predlagateljice, ne drži, da je s sklepom določena preživnina nesorazmerna in previsoka. Preživninsko breme je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno porazdeljeno med oba roditelja.

15.Nasprotni udeleženec prvič šele v pritožbi tudi navaja, da že sedaj izrablja vse možnosti, da pridobi dodatni dohodek, saj v nasprotnem primeru glede na stroške preživljanja sina in hčerke ter glede na lastne stroške, nima dovolj sredstev za lastno preživetje. Ker ni izkazal, da teh navedb brez svoje krivde ni mogel podati pravočasno že v postopku na prvi stopnji, in ker ne gre za navajanje dejstev, ki so v korist mld. otroka (29. člen ZNP-1), so tudi te navedbe nedopustne (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16.Prav tako ne drži, da sklep v tem delu - glede porazdelitve preživninskega bremena nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato ni utemeljena graja, da je s tem sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je razloge o porazdelitvi preživninskega bremena podalo v tč. 9 obrazložitve izpodbijanega sklepa, pri čemer je pravilno obrazložilo, da če bi že zgolj razpolovilo stroške za potrebe mld. otroka, bi že polovični znesek presegal zahtevano višino preživnine. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo zmožnosti obeh roditeljev in je na podlagi pravilne ocene izvedenih dokazov in ob upoštevanju dokaznega bremena, in ne arbitrarno, kot se mu neutemeljeno očita v pritožbi, zaključilo, da je predlog za določitev preživnine v višini 300 EUR utemeljen.

17.Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi ne tisti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP in v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Primerjaj VSL Sodba I Cp 816/2020).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 193, 183/1, 183/5, 189, 190

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.