Jedro

Razlogi za nedovoljenost revizije proti odločitvi iz rednega postopka veljajo tudi za nedovoljenost revizije proti odločitvi iz obnovitvenega postopka.

Izrek

Revizija se zavrže. Toženci sami krijejo stroške revizijskega odgovora.

Obrazložitev

Tožniki so uveljavljali več različnih zahtevkov, ki izvirajo iz spora pravdnih strank o poteku meje. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 24.6.1998 odločilo o vseh zahtevkih, med drugim je v izreku pod točko 1 sodbe uredilo mejo na podlagi močnejše pravice. Proti sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. O sedaj pomembnem delu je drugostopenjsko sodišče s sklepom odločilo tako, da je ugodilo pritožbi tožencev, odločitev prvostopenjskega sodišča v izreku pod točko 1 razveljavilo in v tem delu tožbo zavrglo. Tožniki z revizijo proti temu delu drugostopenjske odločbe niso uspeli, ker je revizijsko sodišče s sklepom z dne 8.12.1999 njihovo revizijo zavrglo, saj ob spremembi tega dela tožbe niso navedli vrednosti spornega predmeta. Delno pa je ugodilo reviziji tožencev, zato razveljavilo odločitev pritožbenega sodišča glede dveh drugih tožbenih zahtevkov in vrnilo zadevo temu sodišču v novo sojenje. V drugem pritožbenem odločanju je drugostopenjsko sodišče pritožbi tožencev ugodilo tako, da je prvostopenjsko sodbo spremenilo in zavrnilo tudi zahtevka pod točko 3 in 4. Revizijo tožnikov proti sodbi pritožbenega sodišča iz drugega pritožbenega sojenja je revizijsko sodišče zavrnilo.

Tožniki so nato vložili predlog za obnovo postopka in v njem zatrjevali, da so bili po pregledu celotnega spisa z novim pooblaščencem 11.9.2002 poučeni, da jim je pritožbeno sodišče z odločbo z dne 3.3.1999 (prvo pritožbeno odločanje) s svojim nezakonitim ravnanjem onemogočilo obravnavanje pred sodiščem. Zaradi obnovitvenega razloga iz 2. točke prvega odstavka 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) so predlagali dovolitev obnove postopka in razveljavitev sklepa pritožbenega sodišča o zavrženju tožbe.

Prvostopenjsko sodišče je predlog zavrglo, ker je ugotovilo, da je 30-dnevni rok za uveljavljanje tega obnovitvenega razloga začel teči s sprejemom drugostopenjskega sklepa dne 18.3.1999, zato je 2.10.2002 vloženi predlog za obnovo prepozen. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo prvostopenjski sklep.

Tožniki v pravočasni reviziji proti drugostopenjskemu sklepu uveljavljajo kršitve določb ZPP in predlagajo razveljavitev sklepov obeh sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. V razlogih pojasnjujejo svoje stališče, da in zakaj naj bi začel subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz uveljavljanega razloga teči šele takrat, ko so zvedeli za obnovitveni razlog (ko jim je odvetnik povedal svoje pravno videnje) in ne že od prejema drugostopenjske odločbe.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencem, ki v odgovoru nanjo polemizirajo z meritornimi razlogi revizije, mnenja o nedovoljenosti revizije pa ne obrazložijo.

Revizija ni dovoljena.

Revizijsko sodišče pojasnjuje, da je tudi v sedanjem revizijskem odločanju (tako kot v dveh predhodnih revizijskih odločanjih v tej zadevi) uporabilo določbe ZPP/77, ker je bila prvostopenjska sodba v tej zadevi izdana pred uveljavitvijo novega zakona (primerjaj 498. člen ZPP).

Sklep o zavrnitvi ali o zavrženju predloga za obnovo postopka je sklep, s katerim je (obnovitveni) postopek končan, ob zavrnitvi pritožbe proti takemu sklepu in potrditvi prvostopenjskega sklepa pa tudi pravnomočno končan v smislu prvega odstavka 400. člena ZPP/77. Zato je proti takemu drugostopenjskemu sklepu praviloma dovoljena revizija. Praviloma zato, ker mora biti hkrati izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za dovoljenost. Po drugem odstavku navedenega člena revizije proti drugostopenjskemu sklepu, s katerim je postopek pravnomočno končan, ni v tistih sporih, v katerih ne bi bila dovoljena revizija proti pravnomočni sodbi (drugi in tretji odstavek 382. člena ZPP/77). Taka omejitev je logična, saj ni nobenega razloga za razlikovanje dovoljenosti revizije v istovrstnem sporu proti pravnomočni drugostopenjski sodbi iz rednega postopka in proti pravnomočnemu drugostopenjskemu sklepu o končanju postopka (rednega ali tudi izrednega, na primer obnovitvenega). Zato je v sodni praksi revizijskega sodišča ustaljeno stališče, da je treba dovoljenost revizije proti sklepu iz prvega odstavka 400. člena ZPP/77 (sedaj enako določa 384. člen ZPP) presojati z upoštevanjem omejitve iz drugega odstavka istega člena (na primer II Ips 17/93, II Ips 89/98 itd.).

Za tak primer gre tudi v tej pravdni zadevi. Tožniki so s predlogom za obnovo postopka izpodbijali drugostopenjski sklep (iz prvega pritožbenega odločanja) o razveljavitvi dela prvostopenjske sodbe v izreku pod točko 1 in zavrženju tega dela tožbe (ureditev meje po močnejši pravici). Tak je bil njihov izrecni predlog in tudi vsebina obnovitvenega predloga. Revizijsko sodišče je v začetku te odločbe že pojasnilo, da tožniki s svojo revizijo proti odločitvi o istemu delu tožbenega zahtevka niso uspeli, ker je revizijsko sodišče s sklepom z dne 8.12.1999 pod opr. št. II Ips 279/99 njihovo revizijo zavrglo (prvi odstavek izreka revizijske odločbe). Pojasnilo je, da tožniki ob spremembi tožbe niso ocenili vrednosti spremenjenega dela tožbe z zahtevkom za ureditev meje (prvi odstavek 191. člena, drugi odstavek 186. člena in drugi odstavek 382. člena ZPP/77). Razlogi za nedovoljenost revizije proti odločitvi iz rednega postopka veljajo tudi za nedovoljenost revizije proti odločitvi iz obnovitvenega postopka.

Revizijsko sodišče je na podlagi 392. člena ZPP/77 nedovoljeno revizijo tožnikov zavrglo. Tožniki svojih revizijskih stroškov niso priglasili, odločitev o stroških revizijskega odgovora tožencev pa glede na vsebino samega odgovora temelji na določbah prvega odstavka 166. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP/77.