Jedro

S pravnomočnostjo delne sodbe, s katero so bili razveljavljeni sklepi o prenehanju delovnega razmerja tožnici kot presežni delavki, so se stekli pogoji za uveljavljanje delodajalčevega nasprotnega zahtevka za vrnitev odpravnine, ker je bila tožnici neutemeljeno izplačana. Zakonite zamudne obresti za vrnitev odpravnine tečejo od dne, ko je bila pooblaščencu tožnice vročena sodba VDSS, s katero je pritožbeno sodišče potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj tožnica od tega dne naprej ni bila več v dobri veri glede terjatve delodajalca.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica trpi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče ugodilo podrednemu nasprotnemu zahtevku tožene stranke, da ji je dolžna tožnica vrniti izplačano odpravnino v znesku 668.484,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.3.1997 dalje, ker sta bila s pravnomočno delno sodbo v tej zadevi sklepa o prenehanju delovnega razmerja tožnice v posledici opredelitve za trajni presežek razveljavljena in tožnica vrnjena nazaj na delo. Hkrati je sodišče s sklepom zavrglo tožničin pobotni ugovor iz naslova plačila odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v znesku 687.600,00 SIT, ker o tem vprašanju že teče spor v zadevi II Pd .../96. Zoper gornjo sodbo in sklep se pritožuje tožnica iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in zavrnitev toženkinega nasprotnega zahtevka, podredno pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem ponavlja svoje navedbe, da je bil toženkin nasprotni zahtevek preuranjen in bi ga zato sodišče moralo zavrniti.

Hkrati opozarja, da bi moralo sodišče odločati o še enem njenem pobotnem ugovoru iz naslova stimulativnega dela nadomestila plače za čas, ko je bila tožnica po krivdi tožene stranke izven dela.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijana sodba predstavlja v bistvu le delno (končno) sodbo v tej zadevi, s katero je bilo odločeno o toženkinem nasprotnem zahtevku, medtem ko je bilo o tožničinem zahtevku iz njene tožbe z dne 3.6.1994 v smislu 2. odst. 329. člena ZPP v tej zadevi odločeno že z delno sodbo prvostopnega sodišča z dne 12.9.1995, pravnomočno potrjeno s sodbo tukajšnjega sodišča z dne 20.2.1997. Glede na že pravnomočno delno sodbo o tožničinem zahtevku, ki se je nanašal na zakonitost prenehanja delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki, je prvostopno sodišče pravilno štelo, da so se s pravnomočnostjo navedene delne sodbe stekli tudi pogoji za uveljavljanje toženkinega nasprotnega zahtevka za vrnitev odpravnine, za katero se je ob pravnomočni razveljavitvi sklepov o prenehanju delovnega razmerja tožnice izkazalo, da je bila tožnici neutemeljeno izplačana. Temu ustrezno je sodišče odločilo tudi o toženkinem obrestnem zahtevku.

Ne drži torej trditev, da je prvostopno sodišče z izpodbijano sodbo odstopilo od dosedaj zavzetih stališč, da lahko delodajalec vračilo izplačane odpravnine zahteva šele po pravnomočnosti sodbe o razveljavitvi sklepov o prenehanju delovnega razmerja, saj so bili ti sklepi v tem primeru pravnomočno razveljavljeni že s prvotno delno sodbo z dne 12.9.1995 oz. 20.2.1997. Glede upoštevanja in odločanja o tožničinem pobotnem ugovoru iz naslova plačila stimulativnega dela nadomestila plače pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica tega pobotnega ugovora niti v pripravljalni vlogi z dne 2.6.1998, niti kasneje na obravnavi ni toliko konkretizirala, da bi o njem sodišče lahko odločalo, saj njegove višine sploh ni opredelila. Tako prvostopno sodišče tega le navrženega in po višini povsem neopredeljenega pobotnega ugovora utemeljeno ni obravnavalo.

Glede na povedano in glede na to, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zasledilo absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere ob obravnavi pritožbe pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep. Ob takem izidu pritožbenega postopka tožnica sama trpi svoje pritožbene stroške.