Jedro

Iz povzetih procesnih opravil in vlog v spisu izhaja, da je predlagatelj sam povzročil, da do vsebinske obravnave predloga, ki ga je vložil, ni prišlo. Nasprotna udeleženka je bila v ugovornem postopku uspešna, naroka na katerem bi se predlog vsebinsko obravnaval ter bi se lahko dokazno ovrednotile okoliščine primera, pa ni bilo zaradi razlogov na strani predlagatelja. Zato ni mogoče ugotavljati (niti za potrebe stroškovne odločitve), ali sta oba udeleženca prispevala h konfliktni situaciji, ki naj bi opravičevala vložitev tega predloga.

Izrek

I. Pritožbi nasprotne udeleženke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka II izreka) spremeni tako, da v celoti glasi: „Predlagatelj je dolžan nasprotni udeleženki plačati stroške nepravdnega postopka v znesku 501,20 EUR, v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.“

II. Predlagatelj je dolžan plačati nasprotni udeleženki stroške pritožbenega postopka v znesku 61,20 EUR, v 15. dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko I vzelo umik predloga na znanje ter ustavilo nepravdni postopek ter pod točko II odločilo, da vsak udeleženec postopka trpi svoje stroške.

2. Zoper točko II izreka sklepa vlaga pritožbo nasprotna udeleženka. V pritožbi povzema potek procesnih opravil, ki so sledile predlogu predlagatelja, ki ga je vložil 17. 2. 2020 za določitev ukrepov po 19. in 20. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). Nadalje navaja, da se je predlagatelj zavedal, da je predlog neutemeljen, ter da je vedel, da nasprotna udeleženka sodnega pisanja na naslovu, ki ga je sodišču sporočil, ni mogla sprejeti. Poudarja, da ji je predlagatelj povzročil stroške že z uvedbo postopka z navedbo nepravilnega naslova za vročitev in s kasnejšim umikom predloga. Sodišče bi zato o stroških nepravdnega postopka moralo odločiti po krivdnem načelu skladno s petim odstavkom 40. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP - 1).

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi o stroških nepravdnega postopka oprlo na 22.a člen ZPND, ki določa, da sodišče o stroških postopka odloči po prostem preudarku in se pri tem sklicevalo na potek nepravdnega postopka, ki ga je v točki 1 obrazložitve povzelo. Sledilo je navedbi predlagatelja v umiku predloga, da so se odnosi med nepravdnima strankama umirili in zaključilo, da je bil postopek potreben.

5. Sodišče druge stopnje razlogom, s katerimi sodišče prve stopnje utemeljuje odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške, ne more pritrditi. Pritožbeni preizkus namreč pokaže, da je pritožbeni očitek napačne uporabe določb ZPND in ZNP-1, ki so podlaga za odločitev o stroških v obravnavanem postopku, utemeljen. Zaradi umika predloga namreč ni mogoče opraviti presoje potrebnosti oziroma nepotrebnosti vloženega predloga, kot je to napačno storilo sodišče prve stopnje. Iz spisa izhaja, da je po vložitvi predloga za določitev ukrepov po 19. in 22. d členu ZPND sodišče predlogu ugodilo, nato je s sklepom z dne 19. 5. 2020 ugovoru nasprotne udeleženke ugodilo in sklep razveljavilo. V nadaljevanju postopka je nasprotna udeleženka vložila odgovor na predlog, sodišče je razpisalo narok, ki ga zaradi prošnje predlagatelja, da se narok razpiše šele po 15. 8. 2020, ni izvedlo. Predlagatelj je nato 31. 8. 2020 predlog umaknil. 6. Iz povzetih procesnih opravil in vlog v spisu izhaja, da je predlagatelj sam povzročil, da do vsebinske obravnave predloga, ki ga je vložil, ni prišlo. Nasprotna udeleženka je bila v ugovornem postopku uspešna, naroka na katerem bi se predlog vsebinsko obravnaval ter bi se lahko dokazno ovrednotile okoliščine primera, pa ni bilo zaradi razlogov na strani predlagatelja. Zato ni mogoče ugotavljati (niti za potrebe stroškovne odločitve), ali sta oba udeleženca prispevala h konfliktni situaciji, ki naj bi opravičevala vložitev tega predloga.

7. Ob pravilni uporabi določb ZNP- 1, (5. točka 40. člena) mora predlagatelj povrniti nasprotni udeleženki potrebne stroške nepravdnega postopka, ob uporabi Odvetniške tarife - RS 24/2015, tarifna št. 23. Ti so naslednji: ugovor 200 točk, narok 200 točk, odsotnost 80 točk, odgovor na predlog 200 točk, potni stroški 44,40 EUR, materialni stroški 2%, sodne takse 10,60 EUR in 30,00 EUR, kar skupaj znaša 501,20 EUR. Ostalih stroškov, ki jih je nasprotna udeleženka priglasila v vlogah (na list. št. 26, 40 in 49) sodišče druge stopnje ni priznalo, ker so ovrednoteni skupaj s priznanimi odvetniškimi storitvami oziroma, ker niso bili potrebni za obravnavani nepravdni postopek (155. člen ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

8. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi zoper izpodbijani del sklepa sodišče prve stopnje ugodilo in ga spremenilo kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

9. Ker je bila nasprotna udeleženka s pritožbo uspešna, ji je predlagatelj dolžan povrniti pritožbene stroške: pritožba (tar. št. 23 Odvetniške tarife) 100 točk in materialni stroški 2%, kar skupaj znese 102 točki in je zato predlagatelj dolžan plačati nasprotni udeleženki 61,20 EUR stroškov pritožbenega postopka.