Jedro

Terjatev, ki naj bi se zarubila, mora biti določno opredeljena, saj v nasprotnem primeru odločitve o nadaljevanju izvršbe z rubežem denarne terjatve ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje pod točko I. izreka spremeni tako, da se ugovoru dolžnika ugodi, sklep o nadaljevanju izvršbe z rubežem denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do H. Ž., z dne 18.2.2011, opr. št. In 31/2005, se razveljavi v točkah I. in II. izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pod točko II. izreka se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I. izreka zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep z dne 18.2.2011, opr. št. In 31/2005, o nadaljevanju izvršbe z rubežem denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do H. Ž. Pod točko II. izreka je odločilo, da je dolžnik dolžan v roku osem dni upniku povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 140,45 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik. Uveljavlja pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ. Navaja, da je dolžnik podal ugovor, da terjatev, ki se rubi, ni označena. Kakor je potrebno označiti avto, nepremičnino ali TRR, je potrebno opisati tudi terjatev dolžnika. Dolžnik tudi vztraja, da H. Ž. ni dolžnikov dolžnik, saj H. Ž. ni upravitelj solastnega gozda oziroma mu ta pravica s strani dolžnika ne pripada in se z dolžnikom nikoli ni pogovarjal, da bi H. Ž. sekal oziroma razpolagal z dolžnikovim deležem od poseka lesa. H. Ž. bi potreboval soglasje vseh solastnikov, da bi lahko bil skupni upravitelj solastnega gozda, medtem ko je pooblastilo za sečnjo v gozdu podpisala le večina solastnikov, ne pa vsi solastniki. Dolžnik svoj solastni delež potrebuje za svoje osnovne življenjske potrebe, za drva in les za popravilo stanovanja, zato sodišče dolžniku rubi stvari za najosnovnejše življenjske potrebe. Glede delovnega lista z dne 1.5.2010 dolžnik navaja, da iz njega ni razvidno, kdo ga je sestavil, kdo je opravljal dela, na osnovi katerih odločb o odkazilu drevja, kako je potekala prodaja in komu. Ime dolžnika je na ta list vneseno proti dolžnikovi volji, s strani upnika predlagani priči H. in B. Ž. za dolžnika nikoli nista opravljala kakršnihkoli dogovorjenih opravil v zvezi s solastnino. Sodišče je tako zarubilo terjatev dolžnika do tretje osebe, ki sploh ne obstaja oziroma ni dokazan niti njen temelj niti višina in zapadlost, zaradi česar je takšen sklep nerazumljiv in ga ni mogoče preizkusiti. Dolžnik še navaja, da listine, na podlagi katerih je bila predlagana izvršba s strani upnika, ne upoštevajo specialnih predpisov, to je Zakona o dedovanju, neobstoj dolžnikove pasivne legitimacije pa izhaja že iz samega sklepa o dedovanju, kar dolžnik v pritožbi podrobneje obrazloži. Dolžnik predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa oziroma da se izvršba z rubežem denarne terjatve dolžnika zavrne in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Upnik je odgovoril na pritožbo ter predlagal, da se pritožba kot neutemeljena zavrne. Priglasil je tudi stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Dolžnik v pritožbi utemeljeno ponavlja svoje ugovorne trditve, da terjatev, ki se rubi, v sklepu o nadaljevanju izvršbe z rubežem denarne terjatve dolžnika do H. Ž. ni določno označena. Terjatev, ki naj bi se zarubila (pa ne predstavlja stalnega dolžnikovega prejemka, kot npr. plača), mora biti določno opredeljena (temelj, višina, zapadlost...), saj v nasprotnem primeru odločitve o nadaljevanju izvršbe z rubežem denarne terjatve ni mogoče preizkusiti. Glede na navedeno je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje pod točko I. izreka spremeniti tako, da se ugovoru dolžnika ugodi, sklep o nadaljevanju izvršbe z rubežem denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do H. Ž., se razveljavi v točkah I. in II. izreka, za katere ima dolžnik pravni interes, da ju z ugovorom izpodbija, in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, saj pritožbeno sodišče kršitve glede na njeno naravo ni moglo samo odpraviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na to, da je odločitev o stroških postopka pod točko II. izreka sklepa odvisna od odločitve o dolžnikovem ugovoru, s katerim je dolžnik sedaj uspel in zato upniku ni dolžan povrniti stroškov odgovora na ugovor (peti odstavek 38. člena ZIZ in 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), dolžnik pa ugovornih stroškov ni priglasil, je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje pod točko II. izreka razveljaviti. Na ostale ugovorne oziroma pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne odgovarja, saj niso pomembne. Navedbe, da tretji ni dolžnikov dolžnik pa niso utemeljene, saj je sodišče prve stopnje to dejstvo zanesljivo ugotovilo.

O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).