Jedro

Posebna ureditev za slabotne otroke v drugem odstavku 173. člena KZ-1, kaže, da zakonodajalec vseh oseb, mlajših od 15 let, ne šteje za slabotne. Slabotnost otroka v pomenu, kot ga uporablja kazenski zakonik je dejansko vprašanje, ki se presoja v vsakem posameznem primeru posebej (sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 352/2007 z dne 29. 11. 2007).

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da oškodovanke v konkretnem primeru niso slabotne osebe. Pravilno je pojasnilo, da so otroci kot osebe, mlajše od 15 let, varovane že z določbami 173. člena KZ-1, ter da za slabotnost osebe kot kvalificirane oblike po tem členu ne zadošča zgolj starost otroka. Vezano na to je utemeljeno izpostavilo, da mora biti slabotnost kot kvalifikatorna okoliščina zelo očitno podana in ne sme iti zgolj za slabotnost, ki je sicer običajna za otroke do 15. leta starosti.

Izrek

I.Pritožbi obtoženčevega zagovornika A. A. se delno ugodi in se izpodbijana sodba tudi po uradni dolžnosti spremeni tako, da se:

-iz opisa dejanja na škodo mld. B. B. (točki I) a) in II) izreka) izpusti očitek, da naj bi obtoženec z njo analno spolno občeval, tako da je s spolnim udom prodiral v njeno zadnjično odprtino,

-iz opisa dejanja na škodo mld. C. C. (točka I) c) izreka) izpusti očitek, da naj bi ji obtoženec lizal spolovilo,

-kaznivi dejanji iz točke I) a) ter točke II) izreka izpodbijane sodbe pravno opredelita kot eno kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po tretjem odstavku 173. člena KZ-1,

za katero se na podlagi iste kazenske določbe obtožencu

določi kazen 9 (devet) let zapora,

-za kaznivo dejanje na škodo mld. C. C. določena kazen zniža na 5 (pet) let in 10 (deset) mesecev zapora,

ter ob upoštevanju z izpodbijano sodbo že določena kazen 7 (sedem) let zapora za kaznivo dejanje pod točko I/b,

izreče

enotna kazen 20 (dvajset) let in 10 (deset) mesecev zapora.

II.V ostalem se pritožba obtoženčevega zagovornika A. A. kot neutemeljena zavrne, pritožbe obtoženčevega tedanjega zagovornika Č. Č., okrožne državne tožilke in Državnega odvetništva pa se v celoti kot neutemeljene zavrnejo in v nespremenjenih delih, potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III.Pritožba pooblaščenke mld. oškodovank se kot nedovoljena zavrže.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo obtoženega D. D. spoznalo za krivega storitve treh kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 ter kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja po drugem odstavku 174. člena KZ-1, za katera mu je določilo kazni 9 (devet) let, 7 (sedem) let, 6 (šest) let in 2 (dve) leti zapora ter izreklo enotno kazen 23 (triindvajset) let in 6 (šest) mesecev zapora. Po prvem odstavku 156. člena KZ-1 je v izrečeno kazen vštelo čas, ki ga je obtoženec prebil v priporu od 7. 12. 2021 od 13.40 ure dalje. Skladno s prvim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obtožencu naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in sodno takso. Na podlagi 105. člena ZKP je Republiko Slovenijo z njenimi premoženjskopravnimi zahtevki napotilo na pravdo.

2.Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje obtoženčev zagovornik po pooblastilu, odvetnik A. A. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni, tako da obtožnico zavrne in kazenski postopek ustavi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3.Pritožuje se tudi tedanji (sedaj razrešeni) obtoženčev zagovornik po uradni dolžnosti, odvetnik Č. Č., in sicer zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo pošlje sodišču prve stopnje v novo sojenje in odločitev.

4.Pritožbo je zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter odločbe o kazenski sankciji vložila okrožna državna tožilka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženega spozna za krivega treh kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, po drugem in tretjem odstavku 173. člena KZ-1 in enega kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti po drugem odstavku 174. člena KZ-1 ter mu za kaznivo dejanje po drugem in tretjem odstavku 173. člena na škodo mld. B. B. določi kazen 15 let zapora, za kaznivo dejanje po drugem in tretjem odstavku 173. člena KZ-1 na škodo mld. E. E. 12 let zapora in za kaznivo dejanje po drugem in tretjem odstavku 173. člena KZ-1 na škodo mld. C. C. 10 let zapora, za kaznivo dejanje po drugem odstavku 174. člena KZ-1 pa 2 leti zapora ter izreče enotno kazen 30 let zapora.

5.Pooblaščenka oškodovank pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženca spozna za krivega vseh očitanih mu kaznivih dejanj ter mu izreče višjo kazen, to je 30 let zapora.

6.Republika Slovenija vlaga pritožbo zoper odločbo o premoženjskopravnih zahtevkih. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani del sodbe tako, da odloči o premoženjskopravnih zahtevkih in prijavljene terjatve naloži obtožencu v plačilo, podrejeno pa da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

7.V odgovoru na pritožbo Republike Slovenije obtoženčev zagovornik predlaga zavrnitev pritožbe.

8.Pritožba obtoženčevega zagovornika odvetnika A. A. je delno utemeljena.

9.Ob reševanju pritožbe obtoženčevega zagovornika A. A. in tedanjega zagovornika po uradni dolžnosti odvetnika Č. Č. je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tudi po uradni dolžnosti.

10.Pritožba okrožne državne tožilke ni utemeljena.

11.Pritožba pooblaščenke oškodovanke iz pritožbenih razlogov, zaradi katerih je bila vložena, ni dovoljena.

12.Pritožba Državnega odvetništva ni utemeljena.

Glede pravice obtoženca do zaslišanja obremenilnih prič:

13.Zagovornik zavrnitev dokaznega predloga za ponovno zaslišanje oškodovank vidi kot kršitev 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Opozarja na razlike v izpovedbah oškodovank pred kriminalisti, preiskovalno sodnico in izvedenko, kar vzbuja dvom v verodostojnost mld. oškodovank. Z njihovim neposrednim zaslišanjem na glavni obravnavi bi obramba imela možnost glede razlik v izpovedbah izprašati oškodovanke ter preveriti zanesljivost njihovih izpovedb. Meni, da je neutemeljeno sklicevanje na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Y proti Sloveniji št. 41107/10 z dne 28. 5. 2015, saj je bila v omenjeni zadevi oškodovanka zaslišana s strani obdolženega po več ur z vrsto ponavljajočimi vprašanji in stališči obtoženca. Poudarja, da je skladno s stališčem ESČP potrebno obtožencu zagotoviti neposredno izpraševanje obremenilnih prič, pri čemer mora sodnik preprečiti vprašanja ali ravnanja obtoženca, usmerjena k diskreditaciji priče. Hkrati opozarja, da stališča ESČP nimajo narave pravne norme, uveljavlja kršitev pravice do izjave ter do zaslišanja prič po 22. členu Ustave RS.

14.Izhodišča za zaslišanje obremenilnih prič ter posebnosti glede zaslišanja oseb, ki so mlajši od petnajst let in so bili oškodovanci iz kaznivih dejanj iz tretjega odstavka 65. člena ZKP, je Vrhovno sodišče izpostavilo v sodbi I Ips 13666/2020 z dne 17. 6. 2022.

15.Med minimalnimi pravicami, ki jih mora imeti oseba, ki je obdolžena kaznivega dejanja, je pravica obdolženca, da zaslišuje oziroma zahteva zaslišanje obremenilnih prič (točka d) tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP)). Nezmožnost uveljavljati pravno jamstvo, ki ga zagotavlja navedena določba EKČP, hkrati pomeni tudi kršitev pravice do obrambe, ki jo zagotavlja 29. člen Ustave. Če sodišče v kazenskem postopku uporabi obremenilne izjave in jih tako dopusti kot dokaz v kazenskem postopku, mora skladno z EKČP in ustaljeno prakso ESČP obrambi omogočiti, da v zvezi s temi izjavami zaslišuje njihovega avtorja. Sodišče lahko breme utemeljevanja naloži obrambi le tedaj, kadar ta zahteva zaslišanje razbremenilnih prič ali izvedbo drugega (razbremenilnega) dokaza, ne pa tudi tedaj, kadar gre za obremenilne priče. Obdolženec mora imeti vsaj enkrat v postopku možnost zaslišati obremenilno pričo, da lahko postopek ocenimo kot pošten (9. točka obrazložitve sodbe I Ips 13666/2020).

16.V skladu s petim odstavkom 331. člena ZKP je neposredno zaslišanje oseb, ki so mlajše od 15 let in so bile oškodovanci iz kaznivih dejanj iz tretjega odstavka 65. člena ZKP, na glavni obravnavi dopustno le izjemoma, sicer pa sodišče odloči, da se prebere zapisnik o prejšnjem zaslišanju teh oseb. Stranke lahko postavijo posredna vprašanja. Če senat spozna, da so vprašanja utemeljena in potrebna za razjasnitev dejanskega stanja, opravi zaslišanje (šesti odstavek 331. člena ZKP). Ponovno zaslišanje teh oseb se skladno s 338. členom ZKP lahko opravi tudi s pomočjo preiskovalnega sodnika (10. točka obrazložitve sodbe I Ips 13666/20). Po potrebi sodišče enako ravna tudi glede drugih mladoletnih oškodovancev in glede oškodovanca s posebnimi potrebami po zaščiti (peti odstavek 331. člena ZKP).

17.Navedena ureditev pomeni odstop od splošnega pravila, da obrambi predloga za zaslišanje obremenilne priče ni treba utemeljevati in pomeni poseg v pravico do neposrednega zaslišanja obremenilne priče. Tudi ESČP je že v več svojih odločbah presodilo, da je potrebno med kazenskim postopkom uravnotežiti pravico obdolženca do poštenega sojenja (6. člen EKČP) in pravico žrtev do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (8. člen EKČP). Skladno z določbami ZKP in prakso ESČP se mladoletna žrtev spolnega nasilja, zaradi varstva njene integritete tekom kazenskega postopka zasliši le enkrat in njeno ponovno zaslišanje na glavni obravnavi, ki bi služilo zgolj preverjanju verodostojnosti njene izpovedbe, praviloma ni dopustno. Na dolžnost zagotoviti čim manjše število zaslišanja žrtev, ki se opravijo le, če so nujno potrebna za namen kazenske preiskave, ter na pomembnost zaščite žrtve pred ponovljeno viktimizacijo opozarja tudi Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 10. 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (v nadaljevanju Direktiva - 20.b) člen); 11. točka obrazložitve sodbe I Ips 13666/20).

18.V skladu z novejšo prakso ESČP morajo sodišča, kadar opustijo neposredno zaslišanje obremenilne priče, celovito in skupaj presoditi tri vprašanja: - ali so podani opravičljivi razlogi za opustitev neposrednega zaslišanja priče; - ali je izjava priče (v smislu 6. člena EKČP) edini ali odločilen dokaz, na katerega se opira obsodilna sodba; - ali so sodišča v zadostni meri poskrbela za uravnoteženje slabšega položaja obrambe (12. toka obrazloeitve sodbe I Ips 13666/20).

19.Vrhovno sodi1de se je v dosedanji praksi ee soodalo s primeri, ko so bili mladoletni o1kodovanci - ertve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost - zasli1ani v preiskavi (oziroma v predhodnem sojenju), medtem ko so sodi1da na glavni obravnavi opustila njihovo neposredno zasli1anje (I Ips 46444/2018 z dne 8. 4. 2021, I Ips 13666/2020 z dne 17. 6. 2022 ter I Ips 43147/2017 z dne 7. 9. 2023). Prav tako je ee vedkrat presodilo, da je za1dita ertve pred ponovno viktimizacijo in travmatizacijo v kazenskem postopku lahko opravidljiv razlog za opustitev neposrednega zasli1anja obremenilne pride (sodbe VSRS I Ips 46444/2018 z dne 8. 4. 2021, I Ips 13666/2020 z dne 17. 6. 2022 in I Ips 43147/2017 z dne 7. 9. 2023).

20.Obremenilne izjave o1kodovank predstavljajo v konkretnem primeru odlodilen dokaz, na katerem temelji obsodilna sodba. Mladoletne o1kodovanke B. B., E. E. in C. C. so bile zasli1ane v preiskavi pred preiskovalno sodnico v posebej prilagojenih prostorih za zasli1anje otrok. Skladno z dolodbo 1estega odstavka 240. dlena ZKP se zasli1anje pride, mlaj1e od 15 let, ki je bila o1kodovanec kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 65. dlena tega zakona, namred opravi v posebej prilagojenih prostorih, razen
0de to ni potrebno zaradi opravidljivih razlogov, ki jih mora sodi1de posebej obrazloeiti. V enakem prostoru je bila zasli1ana tudi mld. B. B., ki je tedaj ee dopolnila 15 let. Skladno s prvim odstavkom 84. dlena ZKP se je njihovo zasli1anje posnelo. Na zasli1anju o1kodovank so bili navzodi dreavna toeilka, zagovornika obtoeenca, poobla1denka o1kodovank ter skladno s
0etrtim odstavkom 178. dlena ZKP 1e zaupne osebe, ki so spremljale posamezno o1kodovanko. Vsem trem zasli1anjem je prisostvovala 1e strokovnjakinja - klinidna psihologinja F. F., ki je bila kasneje postavljena tudi za izvedenko v predmetnem postopku.