Jedro

Ker sta obdolženca krivo izpovedovala v istem kazenskem postopku, je državni tožilec zoper oba vložil en obtožni predlog na podlagi šestega odstavka 32. člena ZKP.

Izrek

Zahteva obsojenega D.S. za varstvo zakonitosti se zavrne. Obsojeni D.S. je dolžan plačati 1.000 EUR povprečnine v tem postopku.

Obrazložitev

Z izpodbijanima sodbama je bila obsojenemu D.S. zaradi dveh kaznivih dejanj krive izpovedbe po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 289. člena KZ izrečena pogojna obsodba z določeno enotno kaznijo treh mesecev zapora in preizkusno dobo enega leta, dolžan pa je plačati tudi stroške kazenskega postopka.

Zoper sodbi je obsojenec sam v isti vlogi z dne 22.6.2007 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in zahtevo za obnovo postopka. V vlogi navaja, da je bil obsojen, čeprav ni nobenega dokaza zoper njega, da je bil postopek zoper njega združen s postopkom zoper V.M., čeprav se sploh ne poznata, z namenom, da se obsojenca prikaže v družbi kriminalcev in se ga tako očrni. Vložil je 34 ovadb, pa pri istem sodišču že več let čakajo na obravnavo. Sodišče ni upoštevalo, da je obsojenec videz podpisnika pogodbe opisal povsem drugače kot izgleda T.T. Sodišče prve stopnje, zlasti dva sodnika, kršijo obsojenčevo dostojanstvo, v sodnih postopkih je zato „zapravil celo premoženje“. Predlaga, da se zahteva za varstvo zakonitosti „preudarno preuči in postopa po isti“.

Vrhovni državni tožilec na navedbe v zahtevi odgovarja, da je postopek zoper obsojenca in V.M. tekel enotno, ker sta bila obtožena z istim obtožnim predlogom zaradi povezave med njunima kaznivima dejanjema, saj sta bili storjeni v istem kazenskem postopku in so se glede obeh kaznivih dejanj izvajali isti dokazi.

Odgovor vrhovnega državnega tožilca je bil vročen obsojencu, ki se o njem ni izjavil. Zahteva obsojenega D.S. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določbah prvega in drugega odstavka 420. člena in prvega odstavka 421. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) lahko obsojenec vloži zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo zaradi kršitve kazenskega zakona ali bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po prvem odstavku 371. člena ZKP, zaradi drugih kršitev postopka pa samo, če so vplivale na zakonitost sodbe. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zahteve ni mogoče vložiti.

Obsojenec je v svoji vlogi z dne 22.6.2007, ki jo je naslovil kot zahtevo za obnovo postopka in zahtevo za varstvo zakonitosti, z istimi razlogi utemeljeval vložitev obeh izrednih pravnih sredstev. Kot zahtevo za obnovo postopka jo je sodišče prve stopnje že zavrglo, pritožbeno sodišče pa je obsojenčevo pritožbo zoper ta sklep zavrnilo.

Zahteva za varstvo zakonitosti neutemeljeno zatrjuje nezakonito združitev kazenskih postopkov zoper obsojenca in zoper V.M. Okrožno državno tožilstvo je na podlagi šestega odstavka 32. člena ZKP zoper oba vložilo en obtožni predlog, ker sta v istem kazenskem postopku zoper obtoženega S.D. krivo izpovedovala v njegovo korist in je sodišče enotno izvajalo dokaze glede kaznivih dejanj obeh obsojencev. Zatrjevana kršitev kazenskega postopka torej ni podana.

Ostale navedbe v vlogi (da kaznivo dejanje ni dokazano, o nezakonitih motivih sodišča za združitev kazenskih postopkov, o neupoštevanju obsojenčevega zagovora, o zavlačevanju rešitev njegovih ovadb, o njegovih stroških pred sodiščem in siceršnjim nezadovoljstvom nad sodiščem) uveljavljajo zmotno ugotovitev dejanskega stanja ali pa so za odločitev v zadevi povsem nepomembne.

Ker zahteva obsojenega D.S. za varstvo zakonitosti ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo.

Po določbah 98.a člena, prvega odstavka 95. člena in 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP je obsojenec dolžan plačati povprečnino v zvezi s postopkom z neuspešno zahtevo za varstvo zakonitosti. Pri določitvi višine povprečnine je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 92. člena ZKP upoštevalo premoženjske razmere obsojenca (je solastnik stanovanjske hiše, kot samostojni podjetnik se ukvarja z alternativno medicino, nima preživninskih obveznosti) ter razmeroma nezapleteno zahtevo za varstvo zakonitosti.