Up-19/04 - 8

6. 7. 2005

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 28. junija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

s k l e n i l o :

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cp 599/03 z dne 14. 10. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. I 1495/90 z dne 4. 8. 2003 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper izvršilni predlog št. I 1495/90 z dne 12. 10. 1990 in v delu, v katerem se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pooblaščenka pritožnika je v letu 1990 vložila predlog za izvršbo pravnomočne sodne odločbe, s katero je bilo odločeno, da pritožniku ni prenehalo delovno razmerje pri dolžniku in da ga je dolžnik dolžan vrniti nazaj na delo in mu plačati prikrajšanje pri osebnem dohodku za čas nezakonite odsotnosti z dela z zakonskimi zamudnimi obrestmi in mu za isto obdobje plačati prispevke ter mu to obdobje vpisati v delovno knjižico. Sodišče je predlagano izvršbo dovolilo s sklepom z dne 12. 11. 1990, ki je postal pravnomočen dne 30. 4. 2002. Pritožnik je dne 18. 4. 2003 vložil nov predlog za izvršbo na podlagi istega izvršilnega naslova. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 4. 8. 2003 njegov predlog zavrglo. Zoper prvostopenjski sklep je ustavni pritožnik vložil pritožbo. Višje sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.Pritožnik je dne 8. 1. 2004 na Ustavno sodišče poslal vlogo, ki jo je naslovil "Ustavna pobuda – pobuda za oceno ustavnosti in popravo krivice z proglašenjem sklepov Okrajnega in Višjega sodišča v Mariboru za protizakonite, nedopustne in neustavne". Ker iz te vloge ni bilo mogoče razbrati, katere posamične akte pritožnik izpodbija, ga je Ustavno sodišče pozvalo, naj svojo vlogo ustrezno dopolni. Iz dopolnitve ustavne pritožbe izhaja, da pritožnik izpodbija odločitev sodišča o zavrženju predloga za izvršbo (sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cp 599/03 z dne 14. 10. 2003), pa tudi izvršilni predlog št. I 1495/90 z dne 12. 10. 1990, ki naj bi bil zavajajoč, netočen in izmišljen. Obširno pojasnjuje svoje videnje dejanskega stanja in opozarja na nepravilnosti, ki naj bi jih zagrešila sodišča v tem postopku. Ne strinja se s stališčem Višjega sodišča, da sodišče ni pristojno presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega predloga. Zatrjuje, da je bil v tem izvršilnem postopku prevaran in oškodovan. Meni, da so mu z izpodbijanimi akti kršene z Ustavo zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine, predvsem pravica do enakosti pred zakonom, pravica do varstva časti in dostojanstva, da mu je povzročeno telesno in duševno trpljenje in da mu je storjena nepopravljiva škoda. Opozarja tudi na dolgotrajnost postopka in meni, da mu je s tem, ko v 13 letih ni prišlo do izvršitve pravnomočne sodne odločbe, kršen "zakon o tzv. razumnem roku". Predlaga razveljavitev vseh sklepov in odločb Okrajnega sodišča v Mariboru, s katerimi naj bi bil prikrajšan za "ogromna materialna sredstva".

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava in ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik sicer zatrjuje, da so mu bile z izpodbijano odločitvijo sodišča kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, vendar teh kršitev ne konkretizira. Za utemeljitev ustavne pritožbe bi moral pritožnik izkazati, da izpodbijana odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic, nesprejemljivem pravnem stališču. Sodišče je odločitev o zavrženju predloga za izvršbo oprlo na stališče, da (ponoven) predlog za izvršbo, vložen dne 18. 4. 2003, ni dovoljen, saj je pritožnik s predlogom za izvršbo na podlagi istega izvršilnega naslova že uspel. Da bi bilo to stališče ustavno nedopustno, pritožnik v ustavni pritožbi ne zatrjuje. Zgolj dejstvo, da se z odločitvijo sodišča ne strinja, pa za utemeljitev ustavne pritožbe ne zadošča. Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper izpodbijano sodno odločbo ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

4.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija tudi izvršilni predlog z dne 12. 10. 1990, ki naj bi bil zavajajoč, netočen in izmišljen. Ker predlog za izvršbo ni posamičen akt v smislu prvega odstavka 50. člena ZUstS, s katerim bi bilo odločeno o kakšni pritožnikovi pravici ali obveznosti, je ustavna pritožba zoper ta akt nedopustna. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo (2. točka izreka).

5.Pritožnikov očitek o dolgotrajnosti postopka po vsebini pomeni zatrjevanje kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Ustavna pritožba v tem delu ni dopustna. Z odločitvijo Višjega sodišča v obravnavani zadevi je prenehalo dejanje, s katerim naj bi bila pritožniku kršena ustavna pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ko je postopek pred sodiščem končan, pa kršenja te pravice ne more več biti in ga zato tudi ni več mogoče preprečevati. Povračilo morebitne škode, ki bi mu bila s tako kršitvijo storjena (26. člen Ustave), lahko prizadeti v takem primeru uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem. Pritožnik ni izkazal, da bi to sodno pot že izkoristil. Glede na to ni podana predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS, po kateri se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zato je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči (2. točka izreka).

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena, prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ter druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter članici mag. Marija Krisper Kramberger in Milojka Modrijan. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. V delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se je za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo izrekel sodnik dr. Ciril Ribičič. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić