Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
14. 7. 2003
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 8. julija 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 643/2002 z dne 6. 5. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. P 364/2001 z dne 10. 6. 2002 se zavrže.
1.Pritožnik (v pravdnem postopku toženec) je vložil ustavno pritožbo zoper v izreku navedeno sodno odločbo, s katero je bilo v pravdi zaradi motenja posesti ugotovljeno, da je motil tožečo stranko v zadnji in mirni soposesti stanovanja v II. nadstropju stanovanjskega bloka na naslovu Z. 120, V., s tem da je dne 8. 11. 2001 nasilno vdrl v to stanovanje in zamenjal cilindrični ključavnici na vhodnih vratih stanovanja ter v ključavnici vstavil druga vložka. Sodišče je pritožniku naložilo, da je dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje, in sicer tako, da na vhodnih vratih tega stanovanja namesti stare cilindrične vložke ali pa tožeči stranki izroči ključe novo vstavljenih cilindričnih ključavnic. V bodoče pa je pritožniku prepovedalo, da s takim ali podobnim ravnanjem poseže v tožničino soposest tega stanovanja, pod pretnjo denarne kazni v višini 1.000.000 SIT.
2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da je sporno stanovanje konec novembra 2001 prodal, tako da je stanovanje že več kot leto dni v lasti in posesti tretje osebe (tj. kupca), kar je bilo znano tudi v postopku na prvi stopnji. Po navedbah pritožnika se je že začel postopek izvršitve izpodbijane sodne odločbe, pri čemer bodo škodljive posledice najmanj v tem, da sedanja posestnica in lastnica ne bo mogla razpolagati s stanovanjem in ga uživati, kar je njena pravica. Pritožnik zatrjuje kršitev pravic iz 22., 35. in 36. člena Ustave.
3.Po ustaljeni praksi sodišč se določba prvega odstavka 190. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02 - v nadaljevanju ZPP), po kateri odtujitev stvari, ki je predmet pravde, ni ovira za dokončanje pravde med istima strankama, zaradi narave posestnomotenjskega spora v tem postopku ne uporablja. Tako se v primeru, če pride do odtujitve stvari, ki je predmet posestnomotenjske pravde, tožbeni zahtevek zavrne, ker izpolnitev dajatvenega dela zahtevka (tj. vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja) ni več mogoča, za prepoved nadaljnjih motenj pa tožnik nima več pravnega interesa. Ugotovitveni del zahtevka je le podlaga dajatvenemu delu, zato je treba v primeru, če ni mogoče ugoditi dajatvenemu delu tožbenega zahtevka, zavrniti tudi njegov ugotovitveni del. V obravnavanem primeru pritožnik spornega stanovanja nima več v posesti in zato tudi nima več objektivne možnosti vzpostaviti prejšnje posestno stanje.
Restitucijski zahtevek, tj. dajatveni zahtevek, ni več objektivno možen, zato tudi sodna odločba pritožniku ne more nalagati take obveznosti in je neizvršljiva.
4.Ker torej izpodbijana sodna odločba zoper pritožnika ni izvršljiva, tudi ni nevarnosti, da bi prišlo do kršitve njegovih človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Tudi če bi bila izvršba zaradi vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja predlagana, bi jo moralo sodišče zaradi neizvršljivosti izpodbijane sodne odločbe ustaviti. Če bi sodišče ravnalo drugače, bi imel pritožnik po izčrpanju pravnih sredstev v izvršilnem postopku možnost vložiti ustavno pritožbo. Pritožnik ustavno pritožbo utemeljuje tudi z navedbami o kršitvah človekovih pravic, ki bi v primeru izvršitve izpodbijane sodne odločbe nastale sedanji lastnici in posestnici stanovanja, za kar pa pritožnik tudi nima pravnega interesa.
5.Ker pritožnik v obravnavanem primeru nima pravnega interesa za vložitev ustavne pritožbe, jo je Ustavno sodišče zavrglo.
6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger