Jedro

Res je sicer, da je tekom posameznih preiskovalnih dejanj priča A. A., ko je bil zaslišan 22. 4. 2021 izpovedal glede okoliščin prometne kontrole in o tem, kje nabavlja drogo, drugače, kot izhaja iz ovadbe z dne 11. 2. 2020, vendar pa dokazna ocena izpovedi te priče, ki jo sicer ponuja pritožba v svojih navedbah in s katero preiskovalni sodnik ob izdaji odredbe za hišno preiskavo še ni razpolagal, ne more omajati pravilnih zaključkov prvega sodišča o tem, da je bila izdana odredba za hišno preiskavo zakonita in da so zakoniti tudi vsi na podlagi te hišne preiskave pridobljeni dokazi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče predlog obtoženčevega zagovornika za izločitev dokazov, ki je bil podan po njegovi zagovornici na predobravnavnem naroku dne 1. 3. 2022 zavrnilo kot neutemeljen.

2. Tako odločitvi obtoženec nasprotuje s pravočasno vloženo pritožbo po svojem zagovorniku z uveljavljanjem pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve zakona, zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zatrjuje pa tudi kršitve temeljnih človekovih pravic in Ustave RS ter kršitev človekovih pravic iz Evropske konvencije za človekove pravice (v nadaljevanju: EKČP) in predlaga, da se pritožbi ugodi in se vse s strani obrambe predlagane dokaze izloči iz spisovnega gradiva, ker so le-ti bili pridobljeni s kršitvijo ustavno zagotovljenih pravic, podredno pa, da se napadeni sklep razveljavi in vrne zadeva prvemu sodišču v novo odločitev.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil na predobravnavnem naroku 1. 3. 2022 s strani takratne obtoženčeve zagovornice podan pisni predlog za izločitev dokazov, ki so bili pridobljeni na nezakonit način pri izvedbi hišne preiskave dne 29. 7. 2020, kar je zagovornica (zapisnik o predobravnavanem naroku na list. št. 129 do 130) utemeljevala s tem, da sodišče v času izdaje odredbe za hišno preiskavo ni razpolagalo z informacijami in dokazi, ki bi potrjevali obstoj utemeljenih razlogov za sum (v nadaljevanju: URS) in da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, zato je bila hišna preiskava nezakonita, ker tudi odredba za izvedbo le-te ni bila obrazložena, kar je v nasprotju z obstoječo sodno prakso. Iz nje namreč ne izhajajo URS, da je identifikacija obtoženca z osebo z imenom A. A. nedvoumna. V pisnem predlogu za izločitev dokazov, ki je bil na predobravnavnem naroku izročen sodišču pa je izhajal v tej zvezi še predlog obrambe, da se zasliši pričo A. A., ki bo izpovedal o okoliščinah policijske kontrole z dne 11. 2. 2020 in podaje ustne kazenske ovadbe zoper obtoženca, predvsem glede dejstev, ki se nanašajo glede na okoliščine nakupa prepovedanih drog s strani priče A. A. 5. Prvo sodišče je, kot izhaja iz obrazložitve v točki 6) izpodbijanega sklepa pravilno izhajalo iz obstoječe sodne prakse glede presoje, ali so podani URS v zvezi z izvedbo hišne preiskave na obtoženčevem naslovu in ali je tako izdana odredba preiskovalnega sodnika vsebovala zahtevano obrazložitev tega dokaznega standarda, ki je predpogoj za izvedbo hišne preiskave. Pravilno je obrazložilo, da so URS tista stopnja verjetnosti, ki se opira na določena dejstva in konkretne okoliščine primera in mora biti taka, da se tako po kvaliteti, kot tudi kvantiteti zbranih podatkov in njihovi preverljivosti približa utemeljenemu sumu, kar pa mora sodnik, ki odloča o izdaji odredbe za hišno preiskavo ustrezno utemeljiti, torej opraviti sodno kontrolo informacij ter dejstev in okoliščin, na katerih temelji predlog za odreditev hišne preiskave.

6. Obramba v svojih pritožbenih navedbah trdi, da je odredba o hišni preiskavi temeljila le na izjavi individualnega vira, za katerega se je kasneje ob zaslišanju v kazensko preiskovalnih dejanjih izkazalo, da je šlo za zmotno in neresnično izjavo, ki je letela na obtoženega in je bila dana organom odkrivanja pod pritiski oziroma v zmoti, zato je po prepričanju pritožbe podlaga za hišno preiskavo neresnična izjava A. A., ki jo je preiskovalni sodnik nekritično povzel in neutemeljeno posledično hišno preiskavo tudi odredil, sodnik pa v odredbi za hišno preiskavo tudi ni opravil potrebne sodne kontrole, zaradi česar je hišna preiskava bila izvedena nezakonito, prav tako pa so nezakonito pridobljeni na podlagi te hišne preiskave pridobljeni dokazi. Take pritožbene navedbe so neutemeljene.

7. Prvo sodišča je namreč v izpodbijanem sklepu (točka 7) natančno povzelo vso podlago za izdajo odredbe za hišno preiskavo, preiskavo vozila in osebno preiskavo obtoženca, to podlago pa so predstavljali med drugim zapisnik o zasegu predmetov A. A., poročilo o kriminalistično tehničnih ugotovitvah z dne 24. 2. 2020, zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon s strani A. A., izpisek iz zemljiške knjige, izpis iz e-portala in izpis iz evidence vozil za obtoženca. V tisti fazi, ko je dežurni preiskovalni sodnik razpolagal s strani organov odkrivanja in pregona z navedenimi predloženimi dokazi in informacijami, je moral presojati zgolj to, ali je takrat zbrano gradivo zadostovalo za sklep o tem, da so podani URS, da je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje. Nikakor se ni strinjati z obrambo, da preiskovalni sodnik nad vsem zbranim gradivom ni opravil sodne kontrole. Iz te odredbe namreč izhaja zadostna opredelitev do uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah PP Celje, ko so policisti PP Celje pri kontroli prometa na relaciji Celje – Laško ustavili voznika A. A. ob kršitvi cestnoprometnih predpisov in ko se je med postopkom policistom porajal sum, da je A. A. vozil pod vplivom prepovedanih substanc, zaradi česar mu je bil najprej odrejen hitri test za prepoznavo prepovedanih drog, ki je bil pozitiven in ki je pokazal prisotnost prepovedanih substanc na konopljo in kokain, zaradi česar je A. A. bil tudi pozvan, da policistom izroči prepovedano substanco, kar je tudi storil, zaradi česar je posledično prišlo do zasega teh predmetov. Naknadno pa je z A. A. bil opravljen tudi razgovor in sestavljen še uradni zaznamek o sprejemu ustne kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon, v katerem je A. A. pojasnil način pridobitve droge, policistom je tudi natančno pojasnil, katero telefonsko številko uporablja za kontakte z obtožencem, s katerim komunicira, zato nikakor ne drži, da je v konkretnem primeru, kot to vztraja pritožba, šlo za nedvoumno identifikacijo obtoženca z osebo in imenom, kot to neutemeljeno trdi pritožba. V fazi pridobivanja odredbe za izvedbo hišne preiskave je torej preiskovalni sodnik po prepričanju pritožbenega sodišča opravil zadostno sodno kontrolo vseh s strani pristojnih organov takrat predloženih dokazov, kar je po prepričanju pritožbenega sodišča v nasprotju s pritožbenimi navedbami v izdani odredbi, opr. št. I Kpd 37189/2020 z dne 22. 7. 2022 ustrezno pojasnil, kar izhaja iz njene obrazložitve in ki je po prepričanju pritožbenega sodišča ustrezna vseh zahtevam v skladu z ustaljeno sodno prakso glede obrazložitve dokaznega standarda URS.

8. Pritožba pa svoje vztrajanje o tem, da niso v konkretnem primeru obstajali URS, gradi še na trditvi, da je odredba za hišno preiskavo temeljila le na izjavi individualnega vira, torej na podlagi podane kazenske ovadbe A. A., za katero pa se je kasneje izkazalo, da je šlo za zmotno in neresnično izjavo, ki naj bi bila dana pod pritiski oziroma v zmoti. Kot je bilo že predhodno pojasnjeno, je preiskovalni sodnik pri izdaji odredbe za hišno preiskavo upošteval in opravil sodno presojo dokazov, ki so mu jih takrat pred izdajo odredbe predložili organi odkrivanja in pregona in na tej podlagi je sprejel odločitev o tem, da ni nobenega dvoma o tem, da obstajajo URS, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, med temi pa je tudi zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon s strani A. A. z dne 11. 2. 2020. Res je sicer, da je tekom posameznih preiskovalnih dejanj priča A. A., ko je bil zaslišan 22. 4. 2021 (zapisnik na list. št. 77) izpovedal glede okoliščin prometne kontrole in o tem, kje nabavlja drogo, drugače, kot izhaja iz ovadbe z dne 11. 2. 2020, vendar pa dokazna ocena izpovedi te priče, ki jo sicer ponuja pritožba v svojih navedbah in s katero preiskovalni sodnik ob izdaji odredbe za hišno preiskavo še ni razpolagal, ne more omajati pravilnih zaključkov prvega sodišča o tem, da je bila izdana odredba za hišno preiskavo zakonita in da so zakoniti tudi vsi na podlagi te hišne preiskave pridobljeni dokazi. Namreč, sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju, ko bo izvajalo dokazni postopek, sprejeti dokazno oceno izpovedi vseh v tem postopku, tudi v preiskavi zaslišanih prič, med njimi je tudi izpoved priče A. A., za katerega pritožba trdi, da je kazensko ovadbo podal v zmoti, s čemer pa tudi nedopustno širi razloge za izločitev dokazov, kajti primerjava razlogov za izločitev nezakonitih dokazov, ki je bila podana na naroku 1. 3. 2022 v primerjavi s pritožbenimi navedbami pokaže, da je obramba izločitev dokazov predlagala iz dveh razlogov, in sicer zaradi (-) neobstoja URS in zaradi (-) neobrazloženosti odredbe za izvedbo hišne preiskave, ne pa zaradi izjave A. A., ki naj bi bila neresnična in podana v zmoti oziroma pod pritiski organov odkrivanja.

9. Glede na povedano se pritožbene navedbe o bistveni kršitve določb kazenskega postopka, ki jo zagovornik vidi v nezadostni obrazložitvi odredbe za izvedbo hišne preiskave na obtoženčevem naslovu, izkažejo za neutemeljene, neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju o tem, kateri dokazi so bili podlagi za izdajo odredbe za hišno preiskavo in ki so po prepričanju dežurnega preiskovalnega sodnika utemeljevali obstoj URS, ki so podlaga za izvedbo hišne preiskave. Zato je odločitev prvega sodišča o zavrnitvi predloga obrambe za izločitev dokazov, ki je bil podan na predobravnavnem naroku 1. 3. 2022, pravilna in zakonita.

10. Iz teh razlogov je bilo potrebno pritožbo obtoženčevega zagovornika, ki je v celoti neutemeljena, zavrniti (tretji odstavek člena 402 ZKP) in v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pri presoji zakonitosti sklepov sodišč prve stopnje pazi uradoma (določba petega odstavka člena 402 ZKP) sklep sodišča prve stopnje potrditi.

11. Zagovornik ni uspel s pritožbo, zato bo v primeru, če bo za obtoženca v tem kazenskem postopku nastala taksna obveznost, moral plačati tudi sodno takso za pritožbo, ki jo bo obtožencu odmerilo sodišče, pred katerim je v teku kazenski postopek.