Jedro

Kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje, je tožnik podal predlog za izdajo začasne odredbe iz razloga, ker v primeru, če bo moral delati kot odgovorni rudar, mu bo nastala težko nadomestljiva škoda na njegovem zdravstvenem stanju. Delodajalec je tožniku zagotovil, da ne dela kot rudar, temveč da dela zunaj jame skladno z mnenjem izvajalca MDPŠ, in sicer po 4 ure dnevno. V tem primeru torej ni nevarnosti za nastanek težko nadomestljive škode za tožnikovo zdravstveno stanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo sledeče začasne odredbe: "Odloži se izvršitev odločbe tožene stranke št. ... z dne 12. 10. 2023 v zvezi z odločbo št. ... z dne 6. 9. 2023 in se tožniku zaradi zdravstvenega stanja (poškodba pri delu) prizna začasna nezmožnost za delo na svojem delovnem mestu odgovorni rudar ter se ugotovi, da je tožnik zmožen za drugo ustrezno dogovorjeno delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno (poškodba pri delu) skladno s spričevalom pooblaščenega izvajalca medicine dela od 1. 11. 2023 do obdobja, o katerem bo ponovno odločil imenovani zdravnik tožene stranke, na podlagi predloga izbranega osebnega zdravnika. Ta začasna odredba stopi v veljavo takoj in traja do izdaje odločbe imenovanega zdravnika. Ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži izvršitve." Sodišče je nadalje odločilo, da tožnik sam nosi stroške v zvezi z začasno odredbo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče neutemeljeno zaključilo da ni izpolnjen pogoj za izdajo začasne odredbe. Po stališču sodišča ni verjetno izkazana nevarnost nastanka težko nadomestljive škode. Takšno odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na stališče, da delodajalec sledi predlogu pooblaščenega zdravnika medicine dela tako, da je tožnik na delu le po 4 ure, kot to tudi zahteva s predlogom za izdajo začasne odredbe. Tožnik navaja, da je dokazni standard pri odločanju glede izdaje začasne odredbe nižji kot pri izdaji sodbe. Zadošča namreč verjetnost, ki pa je nedvomno izkazana. Držijo sicer navedbe delodajalca, da tožnik po 1. 11. 2023 dela v polovičnem delovnem času, vendar pa mora za preostale 4 ure koristiti letni dopust. Ko bo izrabil ves letni dopust, mu delodajalec ne bo več mogel zagotavljati dela po 4 ure na drugem delovnem mestu. V tem primeru bo moral opravljati delo v polnem delovnem času 8 ur dnevno, česar pa mu trenutno zdravstveno stanje ne omogoča. Pri tem se sklicuje tudi na zadnji psihiatrični izvid z dne 22. 11. 2023, kjer lečeča psihiatrinja ugotavlja, da se tožnik s psihiatričnega vidika zaenkrat ni zmožen izpostavljati delovnim nalogam odgovornega rudarja in da je smiselna čimprejšnja ocena pred invalidsko komisijo. Izdaja začasne odredbe je torej primarno nujna zaradi pokrivanja preostalih 4 ur. Drugo delo po 4 ure delodajalec tožniku zaenkrat zagotavlja prostovoljno, vendar pa to ne bo mogel zagotavljati v nedogled. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni in ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 v zvezi s 366. členom istega zakona je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter tudi sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5. Tožnik je 7. 11. 2023 vložil tožbo, s katero izpodbija dokončno odločbo tožene stranke z dne 12. 10. 2023. Ne strinja se z odločitvijo, da je od 1. 11. 2023 dalje zmožen za delo. Sodišču je podal tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se odložila izvršitev odločbe tožene stranke z dne 12. 10. 2023 v zvezi z odločbo z dne 6. 9. 2023. Po mnenju tožnika obstaja nevarnost nastanka nenadomestljive škode, saj bi v primeru izvršitve izpodbijane odločbe, prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. Za opravljanje dela kot odgovorni rudar v rudniku, glede na trenutno zdravstveno stanje, ni zmožen.

6. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 v 70. členu določa, da lahko sodišče med postopkom na predlog stranke ali po uradni dolžnosti odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda ali naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev. Skladno s četrtim odstavkom istega člena se začasne odredbe izdajajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, če ni v tem členu določeno drugače. Navedeni člen odkazuje na uporabo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)3, ki v 270. členu določa pogoje za izdajo začasne odredbe, v 272. členu pa pogoje za zavarovanje nedenarne terjatve. Za odločitev v zadevi je odločilen odgovor, ali bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta tožniku nastala težko nadomestljiva škoda.

7. Sodišče prve stopnje je po preučitvi dokumentacije v spisu in po poizvedbah pri tožnikovem izbranem zdravniku in pri delodajalcu, predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Pritožbeno sodišče s tako odločitvijo soglaša. 8. Kot izhaja iz pojasnila delodajalca z dne 14. 11. 2023, tožnik po 1. 11. 2023 dela v polovičnem delovnem času. Omenjeno ni sporno, saj tudi tožnik sam v pritožbi navaja, da od 1. 11. 2023 dalje dela v polovičnem delovnem času, vendar ne na svojem delovnem mestu, temveč na drugem delovnem mestu izven jame in sicer skladno z mnenjem pooblaščenega zdravnika medicine dela. Kljub temu pa meni, da se mu s tem povzroča škoda, in sicer zaradi tega, ker mora za preostale 4 ure koristiti dopust. 9. Kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje, je tožnik podal predlog za izdajo začasne odredbe iz razloga, ker v primeru, če bo moral delati kot odgovorni rudar, mu bo nastala težko nadomestljiva škoda na njegovem zdravstvenem stanju. Delodajalec je tožniku zagotovil, da ne dela kot rudar, temveč da dela zunaj jame skladno z mnenjem izvajalca MDPŠ, in sicer po 4 ure dnevno. V tem primeru torej ni nevarnosti za nastanek težko nadomestljive škode za tožnikovo zdravstveno stanje. Za nastanek morebitne škode v zvezi z izrabo dopusta pa se tožnik v predlogu ni skliceval in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

11. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004. 3 Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami.