Jedro

PUP odmikov od sosednjih zemljišč ne predpisuje, zato v takem primeru soglasje lastnikov zemljišč ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. To nadalje pomeni, da tožnik v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja svojega pravnega interesa za sodelovanje v postopku ne izkazuje ne z določbami ZGO-1 ne določbami PUP in tako z ugovori, da investitorjema ne dovoljuje gradnje (kot soglasodajalec), ne more uspeti.

Zgolj z navedbami, da bodo parcele osenčene, kar bo vplivalo na njihovo kakovost in vrednost, ki jih je drugostopenjski organ zavrnil z navedbo višine objekta ob parcelni meji, ki bistveno ne presega dogovorjene, po presoji sodišča tožnik ne dokazuje, da s to tožbo varuje svoje pravno varovane koristi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Celje je z odločbo, št. 351-714/2012-7 (0374) dne 6. 11. 2012, A.A. in B.B., izdala gradbeno dovoljenje za odstranitev obstoječega objekta in novogradnjo stanovanjskega objekta na parc. št. 30 in 17/1 k.o. … (1. točka izreka); v 2. točki izreka navedla podatke o gradnji, v 3. točki izreka navedla pogoje in zahteve iz soglasij ter v 4. točki izreka investitorju naložila izvedbo določenih del. Odločitev je utemeljila s podatkom, da sta stranki 26. 9. 2012, 16. 10. 2012 ter z dopolnitvami z dne 5. 11. 2012, vložili zahtevo za izdajo gradbene dovoljenja, v kateri sta izkazali pravico graditi na nepremičnini. Predložili sta tudi dokazila o plačilu stroškov komunalnega urejanja stavbnega zemljišča, izjavo Občine Vojnik o izgradnji fekalne kanalizacije Vojnik; pogodbo o služnosti položitve NN elektro voda; overjeno soglasje Občine Vojnik za potrebe pridobitve gradbenega dovoljenja ter dogovor o dovoljenju gradnje dogovorjen pri odvetniku C.C. iz …, med D.D., E.E. in F.F. ter investitorjema. Načrtovani poseg se nahaja na območju, ki ga ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za kmetijski prostor Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 89/2004, v nadaljevanju PUP), po katerem so na celotnem območju PUP v obstoječih zaselkih in posameznih stavbiščih z opredeljenimi mejami dovoljene nadomestne gradnje, adaptacije, dozidave in rekonstrukcije obstoječih objektov ter novogradnje stanovanjskih, poslovnih in kmetijskih objektov v okviru opredeljenih meja PUP. Odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč PUP ne opredeljuje. Glede na navedeno je poseg dopusten, ob upoštevanju določil navedenega prostorsko izvedbenega akta.

2. Tožena stranka, Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, je z odločbo, št. 35108-141/2012/2-06411108 z dne 4. 2. 2013 pritožbo D.D. zavrnila in pojasnila, da se obravnavana gradnja nahaja na območju, ki ga ureja PUP, v katerem se dovoljujejo posamezne vrste gradenj, odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč pa PUP posebej ne opredeljuje. To pomeni, da je predlagana odstranitev objekta in gradnja stanovanjskega objekta dopustna. Iz projekta je razvidno (št. 144902 z dne 20. 8. 2012, s spremembo 26. 10. 2012), da so načrtovane rešitve glede prilaganja gabaritov in lege objekta, ki sicer v PUP niso definirane, prilagojene tipologiji zaselkov in sosednjih objektov (9. člen PUP). PGD je izdelala ustrezna oseba, projekt ima vse predpisane sestavne dele in je izdelan v skladu z zakonom. K projektnim rešitvam so bila pridobljena v posebnih predpisih določena soglasja pristojnih soglasodajalcev. Investitorja sta izkazala pravico graditi in sta poravnala obveznosti iz naslova plačila komunalnega prispevka, kar pomeni, da so bili izpolnjeni vsi v zakonu določeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja.

3. Pritožbene ugovore je tožena stranka zavrnila s pojasnilom, da lahko pritožnik kot stranski udeleženec v tem postopku uspešno ščiti svoj pravni položaj z ugovori vezanimi na nepremičnino, zaradi katerega je dosegel položaj stranskega udeleženca, če so z njo povezane koristi določene v katerem od predpisov ter kot take pravno priznane. Pritožniku je bila izpodbijana odločba vročena kot stranskemu udeležencu v postopku, zahtevku za pridobitev gradbenega dovoljenja pa je bil priložen tudi dogovor o dovoljenju za gradnjo, ki so ga z investitorjem sklenili etažni lastniki objekta na zemljišču parc. št. 7 k.o. …, ki sicer ne meji na zemljišče gradnje in bodoči solastniki zemljišč parc. št. 17/2 in 15/15 k.o. …, ki mejita na zemljišče gradnje. Za navedeni zemljišči podatki elektronske zemljiške knjige ne izkazujejo vložitve predloga v zvezi s pogodbo imenovanih z Občino Vojnik. Tožena stranka je ugotovila, da je objekt v delu, ki se približuje parcelni meji zemljišča parc. št. 15/15 in 17/2 k.o. …, strešnega naklona 40 stopinj, višine kapne lege 3,90m in z vrhom slemena 7,12m usklajen z dogovorom, odstopanje od dogovorjene višine pa se nanaša na del objekta, ki je več kot 10 m oddaljen od same parcelne meje. Zaradi teh podatkov, torej oddaljenosti od zemljišča, na katerega pritožnik veže svoj pravni interes, tožena stranka njegov pritožbeni ugovor šteje kot neutemeljen. V nadaljevanju pritožniku pojasnjuje tudi, da PUP, ki je bil podlaga za odločanje, posebnih pogojev glede odmikov objektov od parcelni meja ne predpisuje in soglasje lastnikov zemljišč ne more biti pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja in ga ni mogoče šteti kot dokazilo o pravici graditi v smislu določb ZGO-1. Iz navedenega razloga je pritožbo, kot neutemeljeno, zavrnila.

4. Tožnik v tožbi odločitvi oziroma izdaji dovoljenja za gradnjo oporeka in navaja, da je skupaj z E.E. in F.F. dejanski solastnik nepremičnin parc. št. 15/15 in 17/2 k.o. …. Te nepremičnine mejijo na nepremičnine investitorjev parc. št. 30 in 17/1 k.o. …. Pojasnjuje, da je bila kupoprodajna pogodba za prej navedene nepremičnine že sklenjena (4. 7. 2012), realizirana ter priložena Davčnemu uradu Celju. Povzema vsebino dogovora z dne 4. 7. 2012 in pojasnjuje, da je bil bistveni pogoj, da so solastniki nepremičnin parc. št. 15/15 in 17/2 k.o. … izdali soglasje, da novogradnja ne presega višine objekta 7,10 m, v kateremkoli njenem delu. Z postavitvijo objekta investitorjev v višini 8,05 m, v oddaljenosti 2 m od meje, bi bilo bistveno onemogočeno običajno uživanje in raba nepremičnin zaradi zasenčitve, prav tako bi bilo z izgradnjo stanovanjske stavbe v takšni višini poseženo v življenjski prostor tožnika in ostalih solastnikov. Opozarja tudi, da bi morala biti vsebina dogovora upoštevana, prav tako opozarja na določbo 9. člena PUP, s katero tako visok stanovanjski objekt bistveno odstopa od objektov v tej krajini. Prav tako tožena stranka in upravni organ nista upoštevala Odloka o zazidalne načrtu Konjsko ter vsebinsko presojala pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja po 6.b členu istega odloka. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

6. Stranki z interesom v tem upravnem sporu, A.A. in B.B., tožnikove navedbe v tožbi ocenjujeta kot neresnične in zavajajoče in navajata, da je bil sklenjen dogovor o dovoljeni gradnji v celoti spoštovan. Pojasnjujeta lokacijo nameravane gradnje, ter navajata, da je gradbeno dovoljenje izdano na podlagi PUP, ki za to območje velja. Sodišču predlagata, da odloči prednostno in tožbo zavrne. Predlagata tudi povrnitev stroškov postopka.

K 1. točki izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

9. V obravnavani zadevi tožnik, kot stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja investitorjema A.A. in B.B., lahko ščiti svoj pravni položaj z ugovori, ki so vezani na nepremičnine, zaradi katerih je dosegel položaj stranskega udeleženca, in so s tem položajem povezane koristi, določene v katerem od predpisov ter kot take pravno priznane. Stranski udeleženec ima namreč pravico udeleževati se postopka le, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), tj. da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Katere pravno varovane koristi želi v postopku varovati, mora stranski udeleženec zatrjevati sam (četrti odstavek 43. člena ZUP).

10. Tožnik tako v pritožbi, kot v tožbi zatrjuje, da je skupaj z E.E. in F.F. sklenil za nakup nepremičnin parc. št. 15/15 in 17/2 k.o. … kupoprodajno pogodbo 4. 7. 2012, ki je že bila predložena Davčnemu uradu Celju. Navaja, da iz dogovora z investitorjema z dne 4. 7. 2012 izhaja bistveni pogoj, da solastniki nepremičnin parc. št. 15/15 in 17/2 k.o. …, soglašajo z novogradnjo pod pogojem, da ne presega višine objekta 7,10 m, v kateremkoli njenem delu. S postavitvijo objekta v višini 8,05 m, v oddaljenosti 2 m od meje, je bistveno onemogočeno običajno uživanje in raba nepremičnin zaradi zasenčitve, prav tako bi bilo z izgradnjo stanovanjske stavbe v takšni višini poseženo v življenjski prostor tožnika in ostalih solastnikov.

11. Sodišče ugotavlja, da PUP, kot to ugotavljata tudi prvostopenjski, kot drugostopenjski organ, odmikov od sosednjih zemljišč ne predpisuje, zato v takem primeru soglasje lastnikov zemljišč ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. To nadalje pomeni, da tožnik v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja svojega pravnega interesa za sodelovanje v postopku ne izkazuje ne z določbami ZGO-1, ne določbami PUP in tako z ugovori, da investitorjema ne dovoljuje gradnje (kot soglasodajalec), ne more uspeti.

12. V zvezi s tožbeno navedbo, da bodo zaradi nameravane gradnje nepremičnine parc. št. 15/15 in 17/2 k.o. … osenčene in s tem bistveno zmanjšana uporabnost nepremičnin, kaj šele njihova vrednost, sodišče ugotavlja, da gre po tožnikovih navedbah za nepremičnine, ki naj bi služile dostopu do vseh delov stavbe ter za ureditev vrta za lastne potrebe, vendar tožnik v zvezi s prej navedenimi vplivi gradnje (ob upoštevanju določb veljavnega PUP) ne navaja nobenih konkretnih dejstev, ki bi izkazovala kršitev veljavnih predpisov in s tem njegovega pravnega interesa. Zgolj navedbe, da bodo parcele osenčene, kar bo vplivalo na njihovo kakovost in vrednost, ki jih je drugostopenjski organ zavrnil z navedbo višine objekta ob parcelni meji, ki bistveno ne presega dogovorjene, pa po presoji sodišča tožnik ne dokazuje, da s to tožbo varuje svoje pravno varovane koristi.

13. Tožnik v tožbi zatrjuje tudi, da nameravana gradnja ni skladna z določbo 9. člena PUP, v delu kjer ta določa, da se morajo gabariti in lege objektov prilagoditi tipologiji zaselkov in sosednjih objektov in značilnostim krajine, dovoljeni (visoki) objekt pa bistveno dostopa od običajne lege sosednjih objektov v tej krajini in ji ni prilagojen. Sodišče ugotavlja, da gre za ugovore, ki se nanašajo na pogoje za gradnjo, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru zaščite javne koristi, ter hkrati za ugovore, ki so pavšalni, brez konkretnih primerjav. Tako ti ugovori po presoji sodišča predstavljajo tožnikov dejanski in ne pravni interes, zato jih je sodišče kot nedopustne zavrnilo.

14. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Ker stranke niso navedle novih dejstev ali dokazov, ki bi bili pomembni za odločitev, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, brez glavne obravnave.

K II. točki izreka:

15. Tožnik in stranka z interesom sta ob vložitvi tožbe predlagala povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi zahtevo tožnika in stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka.