Jedro

Dolžnica za trditve, da sta bila nosilca obrti dva in da sta se po prenehanju obratovanja sporazumela, da plača vsak polovica preostanka dolga iz obrti, ni predložila dokazil. Niti ni zatrjevala dejstev v smislu 413. čl. ZOR.

Izrek

Ugovor se zavrne in se sklep o izvršbi sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

V tej zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, to je računov za dobavljeno blago.

Dolžnica je zoper sklep o izvršbi pravočasno ugovarjala.

Sodišče prve stopnje je ocenilo, da dolžničin ugovor ni obrazložen, zato ga je skladno s 5. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ, poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Dolžnik mora sklepu o izvršbi ugovarjati obrazloženo (2. odst. 53. čl. ZIZ). To velja tudi za ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine (1. odst. 61. čl. ZIZ). V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje, sicer se ugovor šteje za neutemeljen (2. odst. 53. čl. ZIZ). Če dolžnik ugovarja sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine in mu ugovarja v celoti (torej tudi v delu, s katerim mu je bilo naloženo plačilo terjatve), mora v ugovoru navesti pravnorelevantna dejstva. To je taka dejstva, ki bi v pravdi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična in za ta zatrjevana dejstva predložiti tudi dokaze. V konkretnem primeru iz dolžničinih trditev izhaja, da naj bi obrtno dejavnost opravljala dva, to je ona in njen poslovni partner in da sta se ob prenehanju obratovanja dogovorila, da preostali dolg delita na polovico. Za te trditve dolžnica ni predložila nobenih dokazov, zato njen ugovor že iz teh razlogov ni obrazložen skladno z 2. odst. 53. čl. ZIZ in je že zato neutemeljen.

Poleg tega pa dolžnica niti ni zatrjevala relevantnih dejstev v skladu s 413. čl. ZOR, na podlagi katerih bi bila lahko v pravdi uspešna. Zatrjevani dogovor dolžnice in njenega poslovnega partnerja po prenehanju obratovanja proti upniku nima vpliva. Sicer pa dolžnica tudi dokaza o obstoju takega dogovora ni predložila.

Dolžničin ugovor zato ni obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in je zato tudi neutemeljen. Sodišče druge stopnje ga je zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).