Jedro

Za presojo stvarne aktivne legitimacije predlagateljev postopka je tako odločilna (dejanska) ugotovitev, da so na podlagi prisojilne listine z dne 31.10.1947 zapuščino pokojne F. R. dedovali njeni zakoniti dediči, med katerimi pa ni ne predlagateljev niti koga od njihovih pravnih prednikov. Ker tako niso upravičenci do denacionalizacije (ne po 5. členu niti po 15. členu ZDen), zahteva za denacionalizacijo ni utemeljena.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za vrnitev nepremičnin, ki so vpisane pod vl. št. 99 k.o... in pod vl. št. 10 in 156 k.o...

Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo predlagateljev in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Po mnenju obeh sodišč predlagatelji niso aktivno legitimirani za uveljavljanje denacionalizacijskih zahtevkov.

Zoper sklep pritožbenega sodišča so predlagatelji vložili revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Navajajo, da iz potrdila z dne 5.11.1946 izhaja, da je bilo sporno zemljišče dano v postopek razlastitve ter da je bilo tega dne v lasti Silvestra Rebernaka, čigar dedinja je bila F. R.. Iz odločbe z dne 31.5.1948 izhaja, da so v njeno zapuščino spadale tudi nepremičnine, ki so vpisane pod vl. št. 99 k.o... in pod vl. št. 10 in 156 k.o... Ugotovitev pritožbenega sodišča, da sporno premoženje ni bilo podržavljeno F. R., je zato v nasprotju z listinami, ki se nahajajo v spisu (kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 - 2/2004 - ZPP). Iz listin v spisu izhaja tudi, da so predlagatelji pravni nasledniki dedičev pokojne F. R. V skladu s 15. členom Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS/I, št. 27/91 - Uradni list RS, št. 54/2004 - ZDen) so zato upravičeni do denacionalizacije.

Podlago za odvzem in razlastitev spornih nepremičnin predstavlja odločba Okrajnega sodišča v Šoštanju Z 21/46, po kateri so bile nepremičnine dodeljene Kmetijski zadrugi ... Naslov podržavljenja je bil sicer akt državnega organa, vendar je bila podlaga za izdajo tega akta poprej sklenjen pravni posel. Zato je treba tudi v takih situacijah uporabiti določbo 5. člena ZDen. V konkretnem primeru so predstavniki oblasti silili zakonite dediče, naj prodajo podedovano premoženje, in ti so nato pristali na kupnino 800.000 dinarjev (kar je bilo hitrejše od podržavljenja na podlagi Zakona o agrarni reformi).

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni udeleženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), sta brez pomena revizijska očitka, da je "ugotovitev pritožbenega sodišča, da obravnavano premoženje ni bilo podržavljeno F. R. ..., v nasprotju z listinami v spisu in predstavlja absolutno bistveno kršitev določb ZPP (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP)", ter da "iz listin v spisu ... izhaja, da so predlagatelji pravni nasledniki dedičev pokojne F. R.". Irelevantno je zato tudi potrdilo z dne 5.11.1946, na katerega se sklicuje revizija, tem bolj ker ga ne omenjata ne sklep pritožbenega sodišča, niti sklep sodišča prve stopnje.

Za presojo stvarne aktivne legitimacije predlagateljev postopka je tako odločilna (dejanska) ugotovitev, da so na podlagi prisojilne listine z dne 31.10.1947 zapuščino pokojne F. R. dedovali njeni zakoniti dediči, med katerimi pa ni ne predlagateljev niti koga od njihovih pravnih prednikov. Ker tako niso upravičenci do denacionalizacije (ne po 5. členu niti po 15. členu ZDen), zahteva za denacionalizacijo ni utemeljena.

Materialno pravo je torej pravilno uporabljeno. In ker tudi ni podana očitana kršitev postopka (revidenti ne morejo s pomočjo procesnih kršitev vsebinsko izpodbijati dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno na prvi stopnji in nato pravilno sprejeto na drugi stopnji - očitek procesne kršitve v takih primerih je le navidezen: revizija z njim v bistvu graja sprejeto dokazno oceno), je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).