Jedro

Pritožbeno sodišče po vpogledu v spis ugotavlja, da pri predlaganih zaslišanjih prič tožnik ni določno pojasnil, ugotovitvi katerih konkretnih dejstev dokaza služita in v čem je pravna relevantnost teh dejstev. Ni naloga sodišča, da namesto stranke išče zanjo morebiti ugodne dokaze, ampak mora stranka, ki izvedbo določenega dokaza z zaslišanjem predlaga, jasno navesti, o čem konkretno (v zvezi s tem, kar sama zatrjuje) naj bi zaslišani izpovedal. Ker tožnik tega ni ustrezno storil, sodišče prve stopnje takšnih dokaznih predlogov ni smelo (niti moglo) upoštevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo zneska 33.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je še, da je dolžan tožnik toženki v roku 15-ih dni povrniti pravdne stroške v znesku 1.730,56 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drugega sodnika (vse s stroškovno posledico). Z odločitvijo se ne strinja in poudarja, da ga je toženka nedvomno razžalila. V pritožbi ponovno omenja škodna ravnanja, ki naj bi jih toženka izvršila. Poudarja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so razlogi med seboj v nasprotju. Izostala naj bi dokazna ocena njegove izpovedbe, tudi sicer pa je dokazna ocena izvedenih dokazov napačna. Sodišče ni obrazložilo zavrnitve dokaznih predlogov. Sodba se neutemeljeno opira na oprostilno in obsodilno sodbo Okrajnega sodišča v Sevnici I K 24804/2013 zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin in goljufije. Meni, da je bil toženkin motiv za škodna dejanja zoper njegovo čast in dobro ime izterjati znesek, ki ji po navedeni sodbi pripada. Sodišče se je torej prepričalo, da je toženka škodno delovala proti njemu, pri čemer je odgovornosti ne odvezuje dejstvo, da ji je bil (v kazenskem postopku) prisojen znesek. Moralo bi zaslišati predlagane priče, ki so (ker je imel vključen zvočnik) slišale govorjenje tožniku po telefonu. Priče bi v celoti potrdile tudi navedbe glede SMS sporočil, ki so jih v celoti prebrale. Tudi toženka sama je priznala, da ga je klicala in mu pisala. Sodba se ne opredeli do vtoževane škode, ki jo je utrpel zaradi toženkinega ravnanja.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo nasprotuje navedbam tožnika in predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu odločitve po drugem odstavku 350. člena ZPP1 ter ob upoštevanju v pritožbi uveljavljanih razlogov ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo ne po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbah zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pravno relevantno dejansko stanje je bilo pravilno ugotovljeno, na njegovi podlagi pa je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da so ostali tožnikovi očitki o protipravnem ravnanju toženke zoper njegovo čast in dobro ime neizkazani.

6. Dokazni postopek ni potrdil, da bi toženka z ravnanji, ki jih je tožnik opredelil v vlogi z dne 2. 6. 2015, protipravno posegla v njegovo čast in dobro ime. Pritožnik razlogov, s katerimi je prvostopno sodišče posamezne očitke zavrnilo,2 konkretno niti ne izpodbija. V pritožbi pretežno zgolj ponovno omenja v postopku na prvi stopnji podane trditve (toženki naslovljene očitke), na katere je izčrpno in pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Zato se v izogib ponavljanju tudi pritožbeno sodišče na te razloge (ki jih pritožba ne uspe omajati) v celoti sklicuje.

7. Pritožnik neprepričljivo uveljavlja procesni kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Njegovi očitki so povsem splošni, saj gre predvsem za sklicevanje na zakonsko besedilo, medtem ko je konkretna obrazložitev, v čem naj bi bilo podano nasprotje med posameznimi razlogi oziroma protispisnost, izostala. Sodba sodišča prve stopnje tudi sicer izčrpno pojasnjuje, zakaj so tožnikove trditve o toženkinem ravnanju ne le nedokazane, temveč nekatere nesklepčne. Zgolj okoliščina, da tožnikovim trditvam ni sledilo, pa ne predstavlja takšne pomanjkljivosti sodbe, ki bi onemogočila preizkus njene pravilnosti in zakonitosti. Trditveno in dokazno breme je bilo na tožniku, ki pa v tem ni bil uspešen.

8. Ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje zavrnitve predlaganih dokazov, med njimi listinskega dokaza - facebook sporočila O.A.Y. z dne 15. 4. 2015, vpogleda v internetni forum in predloga za zaslišanje prič B. Č., M. M. in direktorja C., d.o.o., ni obrazložilo. Razloge za neizvedbo dokazov je podalo v 4. točki obrazložitve izpodbijane sobe, kjer je med drugim navedlo, da izpisa sporočil v prilogi A3 (facebook sporočila) ni upoštevalo, ker dokaz ni bil podan v slovenskem jeziku. V 12. točki izpodbijane sodbe pa je glede neizvedbe dokaza z vpogledom v internetni forum zapisalo, da tožnik ni dokazal niti obstoja internetnega foruma, niti navedel konkretnega spletnega naslova foruma oziroma predložil izpisov iz foruma, na katerem naj bi z izmišljenim imenom pisala toženka. Iz omenjenega jasno izhaja, da sodišče prve stopnje takšnega dokaza ni moglo izvesti. Razlogi za zavrnitev dokaza z zaslišanjem prič, ki naj bi slišale telefonske pogovore tožnika s toženko in izpovedale o vsebini SMS sporočil, so navedeni v 7. točki, razlogi za neizvedbo dokaza z zaslišanjem direktorja C. d.o.o. pa v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Glede predlaganih dokazov z zaslišanjem drugih dveh v pritožbi omenjenih prič pa je iz obrazložitve (4. točka obrazložitve izpodbijane sodbe) razvidno, da ju sodišče prve stopnje ni zaslišalo, ker glede na trditveno in dokazno breme to ni bilo potrebno. V skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP) mora namreč stranka za svoje trditve predlagati dokaze oziroma (na drugi strani) konkretno pojasniti, katere njene trditve (pravno relevantna dejstva) naj bi se s posameznimi predlaganimi dokaznimi predlogi dokazovale. Pritožbeno sodišče po vpogledu v spis ugotavlja, da pri predlaganih zaslišanjih prič B. Č. in M. M. tožnik ni določno pojasnil, ugotovitvi katerih konkretnih dejstev dokaza služita in v čem je pravna relevantnost teh dejstev.3 Ni naloga sodišča, da namesto stranke išče zanjo morebiti ugodne dokaze, ampak mora stranka, ki izvedbo določenega dokaza z zaslišanjem predlaga, jasno navesti, o čem konkretno (v zvezi s tem, kar sama zatrjuje) naj bi zaslišani izpovedal.4 Ker tožnik tega ni ustrezno storil, sodišče prve stopnje takšnih dokaznih predlogov ni smelo (niti moglo) upoštevati.

9. Sodišče prve stopnje se je nadalje povsem utemeljeno oprlo na sodbo izdano v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Sevnici I K 24804/2013 in so v zvezi s tem podane pritožbene navedbe neutemeljene. Pritožnik napačno navaja, da se je sodišče prve stopnje prepričalo, da naj bi toženka zoper njega ravnala škodno, saj kaj takega iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja. Tožniku namreč očitkov o škodljivih ravnanjih zoper njegovo čast in dobro ime s strani toženke ni uspelo dokazati. S povsem nekonkretiziranimi pritožbenimi navedbami, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno, v nasprotno ne prepriča. 10. Z ozirom na to, da tožbenemu zahtevku ni moč ugoditi že iz navedenih razlogov (neizkazanosti protipravnega ravnanja oziroma nesklepčnosti), se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati do navedb glede (domnevno) nastale škode.5

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Zaradi neuspeha s pritožbo tožnik sam trpi svoje z njeno vložitvijo nastale stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi toženka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj niso v njem podane navedbe v ničemer prispevale k predmetni odločitvi (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 In sicer v točkah 6 do 12 obrazložitve izpodbijane sodbe. 3 Glej njegovi pripravljalni vlogi z dne 11. 5. 2015 in z dne 2. 6. 2015. 4 Enako velja glede listinskih oziroma drugih dokaznih sredstev. 5 Iz istega razloga se do navedb, ki jih je glede tega tožnik podal v pritožbi, ni opredeljevalo niti to sodišče.