Jedro

Kot izkazuje spisna dokumentacija, se je v obravnavani zadevi upravni postopek izdaje gradbenega dovoljenja začel na podlagi zahteve, ki jo je 25. 5. 2018 vložil investitor. Ta je zatem 27. 2. 2023 zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja umaknil. Prvostopenjski organ je zato 3. 3. 2023 s sklepom postopek za izdajo gradbenega dovoljenja ustavil (A17). To pa pomeni, da v tem primeru v skladu z določbo šestega odstavka 114. člena ZUP vse stroške, ki so nastali do ustavitve postopka, trpi investitor. Sodišče je moralo zato že iz tega razloga prvostopenjski sklep v II. in III. točki izreka odpraviti na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo v tem obsegu na podlagi četrtega odstavka tega člena vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Pri tem je nepomembno, ali je bila odločitev o tem, kdo trpi stroške izvedenke, v trenutku odločitve drugostopenjskega organa z odločbo z dne 8. 1. 2021 vsebinsko pravilna. Odločitev o stroških upravnega postopka je namreč neločljivo vezana na odločitev o glavni stvari.3 O slednji pa je bilo odločeno s sklepom o ustavitvi postopka, ker je investitor svoj zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja umaknil. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ to dejstvo upoštevati in o tem, kdo trpi stroške izvedenca, v 30 dneh odločiti na podlagi določbe šestega odstavka 114. člena ZUP (četrti odstavek 64. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 25. člena ZUS-1C).

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Upravne enote Ljubljana, številka 351-1220/2018-134, z dne 22. 9. 2020, kakor je bil spremenjen z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, številka 35108-58/2019-12-KB, z dne 8. 1. 2021, se odpravi v II. in III. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 469,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Upravna enota Ljubljana (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) je s svojim sklepom odločila, da se izvedencu A. A., ki je bil na podlagi njenega sklepa z dne 19. 8. 2019 postavljen za izdelavo izvida in mnenja v upravnem postopku s področja graditve - gradnja sedmih vila blokov ..., na zemljiščih s parc. št. 341/2, 342, 343/2, 343/4 in 344/2, vse k. o. ..., za opravljeno delo določi plačilo v znesku 4.162,64 EUR (I. točka izreka), da bo plačilo za opravljeno delo izvedenca, ki ga trpijo B. B., C. C., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H., I. I., J. J. in K. K., izvedeno v zakonskem roku, na transakcijski račun, katerega imetnik je A. A., ki je izdala račun številka 2060174, z dne 17. 7. 2020 (II. točka izreka), in da se L., d. o. o. preveč plačan predujem za izvedenca v višini 837,36 EUR vrne iz podračuna enotnega zakladniškega računa prvostopenjskega organa, pri čemer so ji osebe iz II. točke izreka tega sklepa v roku 15 dni po izvršljivosti sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, dolžne povrniti znesek v višini 4.162,64 EUR, vsaka sorazmerno, na njen transakcijski račun (III. točka izreka).

V obrazložitvi sklepa se prvostopenjski organ sklicuje na določbe 114., 118., 119. in 189. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) in sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I U 59/2016 z dne 22. 12. 2016 ter razloguje, da plačilo za delo izvedenca trpijo osebe, navedene v II. točki izreka sklepa (to so tožniki v tem upravnem sporu, razen C. C. in J. J.; opomba sodišča), ker so imele močnejši pravni interes za izvedbo tega dokaza. Tega so namreč kot stranske udeleženke predlagale, investitor (to je stranka z interesom v tem upravnem sporu; opomba sodišča) pa interesa za izvedbo tega dokaza ni imel in je njegovi izvedbi nasprotoval. Poleg tega je prvostopenjski organ ugotovil, da je nameravana gradnja izvedljiva, tako da navedene osebe s svojim zahtevkom, s katerim so tej gradnji nasprotovale (tudi zaradi neizpolnjevanja pogojev, zaradi katerih je bil izvedenec postavljen), niso uspele.

2. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: drugostopenjski organ) je po pritožbi tožnikov z odločbo z dne 8. 1. 2021 odločilo, da se pritožbi delno ugodi in se prvostopenjski sklep delno spremeni tako, da se odloči, da bo plačilo izvedencu, ki ga trpijo B. B. in ostali pritožniki do 1/2, tj. v višini 2.081,32 EUR, in v višini 1/2, tj. 2.081,32 EUR, ki ga trpi L., d. o. o., izvedeno v zakonskem roku ter da so B. B. in ostali pritožniki dolžni povrniti L., d. o. o. kot plačniku predujma znesek v višini 2.081,32 EUR, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo, in odločilo še o stroških pritožbenega postopka.

Drugostopenjski organ v obrazložitvi razloguje, da je bila postavitev izvedenca hidrološke stroke v obravnavani zadevi potrebna zaradi ugotovitve skladnosti gradnje s prostorskim aktom, zato plačilo stroškov izdelave izvedenskega mnenja načeloma bremeni investitorja (prvi odstavek 113. člena ZUP), saj mora ta dokazati skladnost gradnje s prostorskim aktom. Vendar pa so v obravnavanem primeru pritožniki kot stranke z nasprotnim interesom svoj uspeh v postopku temeljili na izdelavi izvedenskega mnenja hidrološke stroke. To pa ni bilo izdano v njihovo korist in je sledila izdaja gradbenega dovoljenja, zato v skladu s prvim odstavkom 114. člena ZUP, ki upošteva uspeh v postopku, načeloma nosijo stroške nasprotne stranke, tj. plačilo stroškov izdelave izvedenskega mnenja. Glede na to se po presoji drugostopenjskega organa plačilo stroškov izdelave izvedenskega mnenja enakovredno razdeli med investitorja v višini 2.081,32 EUR in pritožnike v višini 2.081,32 EUR. Ob tem je drugostopenjski organ navedel še, da ker je investitor založil predujem za plačilo izvedenskega mnenja v višini 5.000,00 EUR, mu je prvostopenjski organ dolžan vrniti razliko do njegove obveznosti, tj. v višini 837,36 EUR, pritožniki pa so mu dolžni plačati polovični znesek, tj. 2.081,32 EUR.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožniki se z opisano odločitvijo ne strinjajo. V tožbi, sklicujoč se na določbe 42., 43., 113. in 114. člena ZUP ter sodno prakso tega sodišča (sodbe v zadevah I U 1287/2016 z dne 15. 6. 2017, I U 1120/2017 z dne 15. 2. 2018, I U 935/2017 z dne 6. 9. 2018 in I U 59/2016 z dne 22. 12. 2016), zatrjujejo, da ni pravne podlage za odločitev, da stroške izvedeniškega mnenja trpijo tožniki kot stranski udeleženci v obravnavanem upravnem postopku. Po njihovem mnenju namreč stranski udeleženec ne more trpeti stroškov postopka, saj s svojim zahtevkom že pojmovno ne more uspeti, temveč je lahko po načelu uspeha upravičen le do povrnitve svojih stroškov postopka. Poleg tega tožniki navajajo, da je imel interes za izvedbo dokaza z izvedencem investitor, saj njegova zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja ni izkazovala skladnosti s prostorskim aktom, ter da, ker prvostopenjski organ znanj s področja hidrološke stroke nima, je za pravilno presojo in izdajo gradbenega dovoljenja investitorju potreboval izvedeniško mnenje. Opozarjajo, da stroški izvedenca niso nastali po njihovi krivdi. Tožnik K. K. pa dodatno izpostavlja, da ga prvostopenjski organ v upravnem postopku sploh ni štel za stranskega udeleženca, zato tudi ne more trpeti stroškov tega upravnega postopka, ki se je začel na zahtevo investitorja. Tožniki sodišču predlagajo, naj tožbi ugodi, prvostopenjski sklep, v zvezi z odločbo drugostopenjskega organa z dne 8. 1. 2021, in 3. točko izreka odločbe drugostopenjskega organa z dne 8. 1. 2021 odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Zahtevajo tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka in stranka z interesom odgovora na tožbo nista podali, je pa toženka sodišču predložila upravni spis.

5. Tožniki v pripravljalni vlogi z dne 17. 1. 2022 svoja stališča iz tožbe opirajo še na sodbo tega sodišča v zadevi III U 236/2018 z dne 21. 1. 2021 in dodatno pojasnjujejo, da izvedenec A. A., nima pravnega interesa za vstop v ta postopek upravnega spora, saj ne izpodbijajo višine nagrade, določene izvedencu, temveč le odločitev, da oni kot stranski udeleženci v upravnem postopku trpijo stroške izvedenca.

6. Tožniki B. B., K. K. in M. M. (dedič po pok. H. H.) so s pripravljalno vlogo z dne 10. 3. 2023 sodišče obvestili o smrti tožnika H. H. in njegovih pravnih naslednikih ter o tem, da je bilo gradbeno dovoljenje, izdano v obravnavanem upravnem postopku, odpravljeno s sodbo tega sodišča v zadevi I U 1522/2020 z dne 5. 1. 2023 in zadeva vrnjena v ponovni postopek, v katerem pa je investitor 27. 2. 2023 svoj zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja umaknil, zaradi česar je prvostopenjski organ 3. 3. 2023 izdal sklep o ustaviti postopka.

7. Stranka z interesom je na naroku za glavno obravnavo 23. 11. 2023 navedla, da tožnika B. B. in D. D. ne izkazujeta več pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu, saj sta nepremičnino, ki meji na nepremičnini, na katerih je zahtevala izdajo gradbenega dovoljenja, odsvojila, zato je tudi naslovno sodišče njuno tožbo v zadevi I U 1522/2020 zavrglo, ter da je bil izvedenec v upravnem postopku angažiran zaradi preverjanj trditev tožnikov kot stranskih udeležencev v upravnem postopku, zato so ti zavezani tudi za plačilo stroškov izvedenca. Opozorila je, da je lahko predmet upravnega spora le odločba drugostopenjskega organa z dne 8. 1. 2021 in da so tožniki na naroku za glavno obravnavo 23. 11. 2023 tožbo spremenili.

8. Tožniki so na naroku za glavno obravnavo 23. 11. 2023 dodatno navedli, da sta tožnika B. B. in D. D. res odsvojila svojo nepremičnino s parcelno številko 333/3, k. o. ..., ki meji na nepremičnine, na katerih je stranka z interesom zahtevala izdajo gradbenega dovoljenja, in da je bila njuna tožba v zadevi I U 1522/2020 zavržena. Vendar to po njihovem mnenju ne pomeni, da za predmetno tožbo omenjena tožnika ne izkazujeta več pravnega interesa. Z uspehom v tem upravnem sporu si namreč lahko svoj pravni položaj izboljšata, saj jima je z izpodbijanima aktoma naložena denarna obveznost. Poleg tega so tožniki na naroku za glavno obravnavo izrecno pojasnili, da izpodbijajo II. in III. točko izreka prvostopenjskega sklepa in 1. točko izreka odločbe drugostopenjskega organa z dne 8. 1. 2021, v delu, s katerim se tožnikom nalaga plačilo v znesku 2.081,32 EUR, da s tem tožbe niso spremenili, temveč le precizirali, ter da zaradi posega drugostopenjskega organa v prvostopenjski sklep sporno odločitev predstavlja prvostopenjski sklep, kot je bil spremenjen z odločbo drugostopenjska organa.

**Odločanje po sodnici posameznici**

9. Sodišče v tej zadevi odloča po sodnici posameznici na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) v zvezi z drugim odstavkom 25. člena ZUS-1C. Stranke postopka na vprašanje sodnice na naroku za glavno obravnavo 23. 11. 2023 sestavi sodišča niso nasprotovale.

**Glede ugovorov spremembe tožbe in izpodbijanja nepravilnega akta**

10. Ugovor stranke z interesom, podan na naroku za glavno obravnavo 23. 11. 2023, da so tožniki na tem naroku za glavno obravnavo spremenili tožbo, ko so na poziv sodišča navedli, da izpodbijajo II. in III. točko izreka prvostopenjskega sklepa ter 1. točko izreka odločbe drugostopenjskega organa z dne 8. 1. 2021, v delu, s katerim se tožnikom nalaga plačilo v znesku 2.081,32 EUR, sodišče presoja kot neutemeljen. Že iz tožbe smiselno, iz pripravljalne vloge tožnikov z dne 17. 1. 2022 pa izrecno izhaja, da tožniki izpodbijajo le II. in III. točko izreka prvostopenjskega sklepa, kakor sta bili spremenjeni z odločbo drugostopenjskega organa z dne 8. 1. 2021. Zato se sodišče strinja s tožniki, da so ti na naroku za glavno obravnavo 23. 11. 2023 tožbo le precizirali, ne pa spremenili. Poleg tega bi v obravnavanem primeru lahko šlo kvečjemu za zmanjšanje tožbenega zahtevka (saj so tožniki po pozivu sodišča izrecno navedli, da izpodbijajo le II. in III. točko izreka prvostopenjskega sklepa, kot sta bili spremenjeni z odločbo drugostopenjskega organa z dne 8. 1. 2021), kar pa ne pomeni spremembe tožbe, saj ne gre za spremembo tožbe, če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek ali spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe tako, da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen.1

11. Prav tako ne vzdrži sodne presoje ugovor stranke z interesom, podan na naroku za glavno obravnavo 23. 11. 2023, da je lahko predmet tega upravnega spora le odločba drugostopenjskega organa z dne 8. 1. 2021. Z odločbo z dne 8. 1. 2021 je namreč drugostopenjski organ v izrek prvostopenjskega sklepa posegel in ga spremenil, tako da prvostopenjski sklep in odločba drugostopenjskega organa z dne 8. 1. 2021 kot celota predstavljata upravni akt iz 2. člena ZUS-1, katerega zakonitost presoja sodišče v tem upravnem sporu.

**Glede pravnega interesa dveh tožnikov**

12. V zvezi z ugovorom stranke z interesom, podanim na naroku za glavno obravnavo 23. 11. 2023, da tožnika B. B. in D. D., ker sta nepremičnino s parcelno številko 333/3, k. o. ..., ki meji na nepremičnine, na katerih je stranka z interesom zahtevala izdajo gradbenega dovoljenja, odsvojila, ne izkazujeta več pravnega interesa za predmetno tožbo, sodišče ugotavlja, da to ne drži. Kot je pojasnjeno zgoraj, sta v obravnavanem primeru izpodbijani II. in III. točka izreka prvostopenjskega sklepa, kot sta bili spremenjeni z odločbo drugostopenjskega organa z dne 8. 1. 20121. Iz II. točke izreka prvostopenjskega sklepa pa nesporno izhaja, da je tudi tožnikoma B. B. in D. D. naloženo plačilo stroškov izvedenca. To pa pomeni, da si z uspehom v tem upravnem sporu svoj pravni položaj lahko izboljšata. Zato pravni interes za tožbo brez dvoma izkazujeta.

**Glavna obravnava**

13. Sodišče je 23. 11. 2023 izvedlo narok za glavo obravnavo. Nanj so pristopili kot pooblaščenec vseh tožnikov odvetnik N. N. iz Odvetniške družbe ..., o. p., d. o. o., ..., ..., in pooblaščenec stranke z interesom O. O., odvetnik v ... Toženka se, kljub temu, da je bila pravilno vabljena, glavne obravnave ni udeležila.

**Dokazni postopek**

14. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine tožnikov (odločbo drugostopenjskega organa z dne 8. 1. 2021 (A9), prvostopenjski sklep (A10), zapisnik ustne obravnave z dne 1. 7. 2020 (A11), sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi I D 2929/2021 z dne 30. 5. 2022 (A15), sodbo in sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I U 1522/2020 z dne 5. 1. 2023 (A16) in sklep prvostopenjskega organa z dne 3. 3. 2023 (A17)) ter listine upravnega spisa.

15. Tožniki so umaknili dokazna predloga za zaslišanje tožnika H. H. ter za zaslišanje prič P. P., R. R., S. S., Š. Š. in T. T. **K I. točki izreka**

16. Tožba je utemeljena.

17. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev v II. in III. točki izreka sklepa prvostopenjskega organa z dne 22. 9. 2020, spremenjena s 1. točko izreka drugostopenjske odločbe z dne 8. 1. 2021 - to je odločitev, da so stranski udeleženci v upravnem postopku (v tem upravnem sporu tožniki) dolžni trpeti polovico, tj. 2.081,32 EUR stroškov izvedenca, postavljenega v postopku izdaje gradbenega dovoljenja investitorju.

18. Kot izkazuje spisna dokumentacija, se je v obravnavani zadevi upravni postopek izdaje gradbenega dovoljenja začel na podlagi zahteve, ki jo je 25. 5. 2018 vložil investitor. Ta je zatem 27. 2. 2023 zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja umaknil. Prvostopenjski organ je zato 3. 3. 2023 s sklepom postopek za izdajo gradbenega dovoljenja ustavil (A17). To pa pomeni, da v tem primeru v skladu z določbo šestega odstavka 114. člena ZUP2 vse stroške, ki so nastali do ustavitve postopka, trpi investitor. Sodišče je moralo zato že iz tega razloga prvostopenjski sklep v II. in III. točki izreka odpraviti na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo v tem obsegu na podlagi četrtega odstavka tega člena vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Pri tem je nepomembno, ali je bila odločitev o tem, kdo trpi stroške izvedenke, v trenutku odločitve drugostopenjskega organa z odločbo z dne 8. 1. 2021 vsebinsko pravilna. Odločitev o stroških upravnega postopka je namreč neločljivo vezana na odločitev o glavni stvari.3 O slednji pa je bilo odločeno s sklepom o ustavitvi postopka, ker je investitor svoj zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja umaknil. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ to dejstvo upoštevati in o tem, kdo trpi stroške izvedenca, v 30 dneh odločiti na podlagi določbe šestega odstavka 114. člena ZUP (četrti odstavek 64. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 25. člena ZUS-1C).

19. Ker je sodišče tožbi ugodilo ter prvostopenjski sklep, kot je bil spremenjen z odločbo drugostopenjskega organa, odpravilo v II. in III. točki izreka že iz predstavljenega razloga, drugih navedb strank kot nepotrebno za odločitev ni presojalo.

**K II. točki izreka**

20. Ker je sodišče tožbi ugodilo, so v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožniki upravičeni do povračila stroškov sodnega postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi, tožnike pa sta zastopali odvetniški družbi, se jim priznajo stroški v znesku 385,00 EUR (četrti odstavek 3. člena Pravilnika), povečano za 22-odstotni davek na dodano vrednost, ki znaša 84,70 EUR, skupaj 469,70 EUR (II. točka izreka). Toženka je dolžna tožnikom stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Preveč plačana sodna taksa za postopek se vrne po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Štucin, Z.: 41. člen, v: Kerševan, E. (ur.): Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem. Lexpera d. o. o. (GV Založba), Ljubljana 2019, str. 278. 2 ZUP v določbi šestega odstavka 114. člena določa, da če se postopek ustavi (med drugim) zaradi umika zahteve stranke, na zahtevo katere je bil postopek uveden, trpi stranka vse stroške, ki so nastali do ustavitve postopka. 3 Glej na primer sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I U 716/2019 z dne 14. 6. 2019. Primerjaj tudi sklep Vrhovnega sodišča X Ips 2/2014 z dne 23. 12. 2015.