Jedro

Načelo kontradiktornosti (prvi odstavek 5. člena ZPP) je eno temeljnih načel pravdnega postopka, je neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave RS. Pravica do kontradiktornega postopka strankam zagotavlja, da se v postopku lahko opredelijo do vseh vprašanj, pomembnih za odločitev, ter da branijo svoje pravice in interese.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku izreka sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 49182/2012 z dne 11. 4. 2012 (I. izreka). Z izpodbijano sodbo je ugotovilo, da obstaja terjatev tožeče stranke do tožene za glavnico 158.294,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2012 do plačila ter v višini kapitaliziranih zamudnih obresti 6.895,06 EUR z zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2012 dalje. Ugotovilo je, da terjatev tožene stranke do tožeče stranke v znesku 43.247,17 EUR ne obstoji in pobotni ugovor zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati glavnico 158.294,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2012 do plačila, kapitalizirane zamudne obresti od 6.895,06 EUR z zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2012 dalje ter ji povrniti pravdne stroške 5.905,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila (II. izreka).

2. Toženka se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga razveljavitev sodbe ter povrnitev stroškov postopka. Poudarja, da je sodišče pri izdaji sodbe storilo več absolutno bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je privedlo do popolnoma napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in do zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi sodišče zgolj povzame navedbe tožeče stranke iz ene izmed njenih pripravljalnih vlog ter jih nekritično in brez vsakršne sodne ocene uporabi kot ugotovljena dejstva. Pri tem ne poda ne pravne, ne dejanske podlage za odločitev. Odločitev utemelji s popolnoma pavšalnim sklicevanjem na mnenje izvedenca F. N. z dne 9. 9. 2013, izdanem v postopku I R 107/2012. Kljub sklicevanju na to mnenje pri končni odločitvi o tožbenem zahtevku ne sledi mnenju izvedenca, ampak popolnoma nekritično in pavšalno sledi navedbam tožeče stranke glede njenih pripomb na izvedeniško mnenje. Ob tem ne pojasni, zakaj ne držijo pripombe tožene stranke na izvedensko mnenje. Hkrati ne pojasni in ne utemelji, zakaj so bile ugotovitve izvedenca napačne, ampak le zaključi, da je tako navedla tožeča stranka v svoji pripravljalni vlogi. S tem sodišče grobo krši načelo kontradiktornosti kot eno temeljnih načel pravdnega postopka, saj se do navedb in dokazov tožene stranke ni v ničemer opredelilo, navedbe tožeče stranke pa je popolnoma nekritično sprejelo in povzelo v sodbo. Posledično sodbe ni mogoče preizkusiti, saj ni mogoče ugotoviti, katera dejstva je sodišče ugotovilo, na katero pravno podlago je ugotovljena dejstva apliciralo in kje so razlogi za odločitev. Sodišče bi moralo glede na sporna dejstva zaslišati tako zakonite zastopnike pravdnih strank, kot predlagane priče, saj so ugotovitve o temeljnih dejstvih za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja odvisne od izvedbe teh dokazov. Sodišče se je v celoti zadovoljilo z mnenjem izvedenca v postopku zavarovanja dokazov I R 107/2012, ki pa ni bilo namenjeno ugotovitvam o dejstvih, ki so predmet te pravde, ampak posnetku dejanskega stanja za potrebe zavarovanja dokazov. V obravnavani zadevi se v času izdelave mnenja izvedenca pravda še ni niti začela in izvedenec ni mogel podati odgovorov na vsa potrebna vprašanja glede na ugovore tožene stranke. Kljub utemeljenim pripombam tožene stranke sodišče ni imenovalo novega izvedenca, ki bi izdelal strokovno mnenje za potrebe te pravde, niti ni zahtevalo od izvedenca N., da glede na stanje sodnega spisa (in pripombe tožene stranke) poda dopolnitev svojega predhodnega izvedenskega mnenja. Do pripomb tožene stranke na mnenje izvedenca pa se ni niti opredelilo niti jih zavrnilo z ustrezno utemeljitvijo. Pritožba nadalje obširno očita sodbi zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, saj je med postopkom podala številne vsebinske ugovore, navedbe in dokaze, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti neutemeljen. Tako je ves čas postopka trdila, da tožeča stranka ni izvršila vseh pogodbeno dogovorjenih del ali pa je dela izvršila z napakami, da je izvedena dela zaračunala v prevelikem znesku, da je zamudila z izpolnitvijo svojih obveznosti po pogodbah, da tožeča stranka ni izpolnila svojih obveznosti iz pogodbenih določil v zvezi s primopredajo objekta. Materialnopravno podlago za svojo odločitev sodišče zgolj pavšalno navede, ne naredi pa nobene sodne ocene podanih navedb in dokazov ter ne izvede nujne aplikacije uporabljene pravne norme na ugotovljeno dejansko stanje. Tožena stranka je izpostavila razloge, zaradi katerih se sodišče v odločbi ni moglo opreti na mnenje izvedenca, saj je pomanjkljivo, nedorečeno in zmotno in bi ga bilo potrebno nujno dopolniti. Pritožba nato še bolj obširno navaja, katere so pomanjkljivosti mnenja izvedenca N. ter se sklicuje na strokovno mnenje sodne cenilke in izvedenke gradbene stroke I. M., do katerega bi se moralo sodišče ravno tako vsebinsko opredeliti. Tudi pobotni ugovor je tožena stranka podrobno utemeljila in izkazala z dokazi, pa sodišče njenih navedb in dokazov ni preverilo, poleg tega ni upoštevalo, da je tožeča stranka zgolj pavšalno prerekala pobotni ugovor. Pritožnica na koncu predlaga, da sodišče ponovljeni postopek izvede pred drugim sodnikom, ker se je sodnik tako očitno postavil na stališče utemeljenosti tožbenega zahtevka.

3. Tožeča stranka je ravno tako obširno odgovorila na pritožbo, zavrača vse pritožbene trditve kot neutemeljene in predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tej zadevi sta pravdni stranki v številnih vlogah podrobno začrtali sporno razmerje, ki izvira iz 20. 8. 2010 sklenjene pogodbe št. 16/2010 za izvedbo obrtniških del in za koordinacijo izvedbe elektro in strojnih instalacij na objektu A. v Ljubljani ter kasneje sklenjene pogodbe št. 14/2011 z dne 7. 4. 2011 za izvedbo del na istem objektu. Tožeča stranka je izvajalka del in zahteva plačilo gradbenih del v višini neplačanih zneskov po končnih obračunskih situacijah in se pri tem sklicuje na obe navedeni pogodbi ter naročilnico za dobavljeno in montirano opremo na spornem objektu. Skupen znesek vseh izvedenih del je po njenem izračunu 387.536,54 EUR, ker je tožena stranka plačala le 229.241,74 EUR, pa zahteva razliko 158.294,80 EUR. Tožena stranka je naročnica del. Plačilo zavrača, ker trdi, da je nesporni znesek izvedenih del po izstavljenih predhodnih situacijah poravnala v celoti in pravočasno, zadržala pa je plačilo za sporne postavke, penale zaradi zamude izvedbe del v pogodbenih rokih ter garancije za odpravo napak v pogodbenem roku skladno s pogodbo. Tožeči stranki predvsem očita nedokončana dela in napake (vsebinska, količinska in kvalitetna odstopanja izvedenih del od pogodbeno dogovorjenih del) ter zamudo dogovorjenega roka za zaključek del po obeh pogodbah. Ker še ni prišlo do primopredaje oziroma prevzema objekta, pa terjatev tudi ni dospela oziroma zapadla.

6. Tožeča stranka je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani 24. 2. 2012 vložila predlog za zavarovanje dokazov. V postopku I R 107/2012 pred tem sodiščem je sodni izvedenec F. N. po ogledu objekta izdelal izvedensko mnenje, na katerega sta obe stranki podali vsebinske pripombe in predlagali dopolnitev mnenja. Ker predlagateljica (sedaj tožeča stranka) ni založila dodatnega predujma, je Okrajno sodišče v Ljubljani postopek zavarovanja dokazov zaključilo.

7. Pritožba utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je pri izdaji izpodbijane sodbe storilo več bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zaradi česar jo je treba razveljaviti ter zadevo vrniti v novo sojenje na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP, saj pritožbeno sodišče teh kršitev samo ne more odpraviti.

8. Pritožba najprej pravilno opozori, da gre v tej zadevi za kompleksen spor v zvezi z gradbeno pogodbo, v katerem pravdni stranki druga drugi očitata kršitve pogodbenih določil. Takšni spori praviloma terjajo dokazovanje z izvedenci, ki imajo potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP), seveda v kontradiktornem postopku. Načelo kontradiktornosti (prvi odstavek 5. člena ZPP) je eno temeljnih načel pravdnega postopka, je neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave RS. Pravica do kontradiktornega postopka strankam zagotavlja, da se v postopku lahko opredelijo do vseh vprašanj, pomembnih za odločitev ter da branijo svoje pravice in interese. To načelo se nanaša tudi na dokazni postopek. Stranka ima pravico, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze in se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke. Tej pravici na drugi strani ustreza obveznost sodišča, da predlagane dokaze izvede, pri čemer ta obveznost ni absolutna(1).

9. Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke (ugotovilo je obstoj njene terjatve v celoti ter zavrnilo pobotni ugovor tožene stranke), odločitev pa obrazložilo(2) sledeče: „V celoti je potrebno slediti navedbam in trditvam tožeče stranke, katere je v svojem izvedenskem mnenju v celoti argumentirano ugotovil in potrdil izvedenec gradbene stroke izvedenec N., pri čemer pa sodišče ugotavlja, da zaradi ponavljajočih se pavšalnih trditev tožene stranke, da mnenje izvedenca N. dokazuje, da tožeča stranka ni dokončala vseh del, sodišče povzema trditve tožeče stranke o višini njenega zahtevka in kaj od tega je nesporno dokazano z obračunom izvedenca N.“. V nadaljevanju sledi dobeseden delni prepis navedb tožeče stranke v njenih pripravljalnih vlogah z dne 30. 10. 2014 in 1. 12. 2014. Pritožba pravilno opozarja, da je s tem sodišče prve stopnje grobo in v celoti kršilo njeno pravico do izjave, saj je očitno spregledalo vse njene navedbe in dokaze in ji s tem odvzelo vsakršno možnost, da brani svoje stališče in interese. Ugovori tožene stranke zoper zahtevek tožeče stranke pa so tudi po presoji pritožbenega sodišča resni in argumentirani in nikakor ne gre le za pavšalne trditve. Na drugi strani pa sodba povsem brez vsebinske utemeljitve sledi navedbam tožeče stranke tako, da jih iz njenih vlog zgolj prepiše. 10. Zgoraj citirana obrazložitev sodbe hkrati pomeni, da ta v bistvu nima smiselnih razlogov oziroma so ti nerazumljivi in si nasprotujejo. Zato je obremenjena tudi s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izvedeniško mnenje izvedenca gradbene stroke F. N., ki ga je izdelal v postopku zavarovanja dokazov, sicer res vsebuje njegov predlog končnega obračuna vseh opravljenih del, ki pa med strankama ni nesporen, (obe sta podali predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja), niti ne sledi v celoti navedbam in trditvam tožeče stranke. Torej ne drži, da naj bi izvedenec ugotovil in potrdil navedbe in trditve tožeče stranke. Ugotovitev prvostopenjskega sodišča v prvem odstavku 11. točke obrazložitve je zato tudi protispisna in predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožba tudi utemeljeno opozarja.

11. Z opisanim procesnim ravnanjem in zavrnitvijo izvedbe predlaganih dokazov z zaslišanjem predlaganih prič in zastopnikov strank ter dopolnitvijo izvedenskega mnenja je prvostopenjsko sodišče pritožnici onemogočilo dokazovanje spornih dejstev. Posledično ni pravilno in v celoti ugotovilo vseh odločilnih dejstev in ni pravilno uporabilo materialnopravnih določb Obligacijskega zakonika, ki urejajo gradbeno pogodbo.

12. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje vse navedene kršitve postopka odpraviti. Predvsem bo moralo dopolniti dokazni postopek v smeri dokaznih predlogov ter se opredeliti do navedb in trditev obeh pravdnih strank. Pritožbeno sodišče tudi ne vidi razloga, da ne bi izvedenec gradbene stroke F. N., ki je izvedensko mnenje izdelal v postopku za zavarovanje dokazov, dopolnil izvedenskega mnenja glede na že podane pripombe pravdnih strank. Izvedenec je namreč podal mnenje v širšem obsegu, kot pa je namen postopka po 264. členu ZPP, torej zavarovanje zgolj tistih dokazov, glede katerih obstoji utemeljena bojazen, da se pozneje ne bodo mogli izvesti. Izvedenec je poleg ogleda objekta in ugotovitve stanja po izvedenih gradbenih delih izdelal tudi izračun vrednosti del. V takih postopkih pridobljeni dokaz ima enako procesno pravno veljavo, kot dokaz, ki ga izvede pravdno sodišče(3). Izvedensko mnenje izvedenke gradbene stroke, ki ga je toženka pridobila pred pravdo, pa lahko sodišče upošteva le kot del trditvenega, ne pa dokaznega gradiva.(4) O ostalih pritožbenih trditvah, tudi tistih, ki se tičejo odločitve o pobotnem ugovoru, pa se pritožbeno sodišče zaenkrat ne opredeljuje, ker to ni potrebno.

13. Pritožbeno sodišče pa ne vidi razlogov, ki bi narekovali obravnavanje zadeve v ponovljenem postopku pred novim sodnikom skladno z določbo 356. člena ZPP.

14. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Več o tem Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, komentar dr. Aleša Galiča k 5. členu.

Op. št. (2): 11. točka obrazložitve sodbe.

Op. št. (3): Odločba VS RS II Ips 232/1994 in VSM I Cp 461/2015. Op. št. (4): Odločba VS RS II Ips 780/2006, II Ips 713/2005.