Jedro

Preštevanje, koliko ur, vikendov in tednov A. A. preživi pri enem in drugem staršu, ni na mestu. Namen stikov je predvsem v tem, da se prepreči odtujitev otroka in da se v čim večji meri ohranijo odnosi, ki obstajajo med starši in otroki, ki živijo skupaj, pa tudi, da lahko tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, uresniči svoje čustvene potrebe. To se zagotavlja z uravnoteženimi stiki, ki pa ne pomenijo nujno polovice časa preživetem pri enem in polovice časa pri drugem staršu. Do posameznih kršitev začasne odredbe je prišlo zato, ker se nasprotni udeleženec ni zavedal, da ne sme A. A. prepustiti odločitve, ali se bosta z mamo po telefonu slišali ali ne, sicer pa začasno odredbo spoštuje. Zato izrek denarne kazni ni na mestu. Zakonska dolžnost nasprotnega udeleženca je, da si mora prizadevati za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev (drugi odstavek 141. člena ZD). Njegova skrb in odgovornost do A. A. se mora odražati tudi v zvezi s (telefonskimi) stiki. V tej luči ji mora nuditi primerno vzgojno vodstvo in spodbudo, da jo na tovrstni stik pripravi. Ne le, da odločitve o izvedbi telefonskega stika ne sme prepuščati A. A., še več, te stike mora tudi aktivno spodbujati (in jih v primeru opravičene nezmožnosti sedaj tudi v 48 urah nadomestiti).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana delni sklep in sklep sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim delnim sklepom je sodišče prve stopnje:

I. Mladoletno A. A. zaupalo v skupno varstvo in vzgojo materi C. C. in očetu B. A. ter stalno prebivališče A. A. določilo na naslovu očeta, kamor se tudi vročajo pošiljke zanjo; II. Dnevno varstvo A. A. je določilo tako, da poteka od ponedeljka do petka pri očetu ter vsak zadnji vikend v posameznem mesecu. Ostale vikende v posameznem mesecu pa prebiva pri materi. Kadar ima A. A. vikend stik z mamo, jo mati v petek po končanih šolskih in izven šolskih obveznostih prevzame bodisi v šoli, na izven šolski dejavnosti ali na očetovem domu, oče pa jo nato v nedeljo ob 19.30 uri prevzame na materinem domu. Kot zadnji vikend v mesecu, ko je A. A. z očetom, se šteje zadnji vikend, katerega vsi dnevi (petek, sobota in nedelja) so še vedno del istega meseca; III. Očetu je naložilo, da je dolžan A. A. omogočiti stik z mamo tudi dva popoldneva v mesecu čez teden od ponedeljka do četrtka, tako da mati najkasneje do petega dne v posameznem mesecu očetu sporoči, katera dva popoldneva bi želela izvesti stik, in termina uskladi z očetom. Popoldanski stik se izvede v D. in ali okolici D., tako da mati A. A. prevzame po končanih šolskih obveznostih, bodisi v šoli ali na očetovem domu, in jo nato ob 19.30 uri pripelje na očetov dom. Mati je dolžna v tem času zagotoviti, da se udeleži izbranih izven šolskih dejavnosti. Če starša dogovora o konkretnih terminih popoldanskih stikov do 5. dne v mesecu za posamezni mesec ne dosežeta, ima mati možnost izvesti popoldanski stik 2. torek in 3. četrtek v posameznem mesecu. Mati mora o tem, ali bo popoldanski stik izvedla, očeta obvestiti najkasneje v nedeljo pred določenim stikom. Sodišče je v IV. točki izreka določilo tudi natančne stike v času počitnic in praznikov, pri čemer v času teh stikov siceršnjih stikov v skladu z II. in III. točko sklepa ni. Na stike in s stikov lahko predajajo in prevzamejo ter vozijo A. A. tudi tretje osebe, ki jih za to zaprosita starša (V. točka izreka). V VI. točki je določilo, da ima A. A. med tednom, ko je v skladu z II. točko izreka pri očetu z mamo tudi telefonski stik v sredo med 18. in 18.30 uro. Telefonski stik se izvrši tako, da oče pokliče mati in nato omogoči A. A. in materi nemoten stik. Če se stik iz upravičenih razlogov ne izvede, je oče dolžan mati z SMS sporočilom takoj, ko izve za zadržek, o tem obvestiti, in najkasneje v 48 urah zagotoviti nadomesten telefonski stik. Če je A. A. v času stika odsotna zaradi daljše odsotnosti (več kot dva dni), povezane s šolskimi obveznostmi ali izven šolskimi obveznostmi ter letovanji, ki niso v organizaciji očeta (na primer tabor), telefonskega stika iz prejšnjega odstavka ni. Kar sta zahtevala oziroma predlagala udeleženca več ali drugače glede varstva, vzgoje in stikov, je sodišče zavrnilo (VII. točka izreka).

2. Z izpodbijanjem sklepom pa je sodišče prve stopnje predloge za izrek denarne kazni z dne 4. 4. 2023, 19. 4. 2023, 16. 5. 2023 in 6. 6. 2023 zavrnilo (VIII. točka izreka).

3. Predlagateljica s pravočasno pritožbo izpodbija oba sklepa iz vseh pritožbenih razlogov.

4. Trdi, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delnem sklepu storilo bistveno kršitev določb postopka s tem, ko ni izvedlo dokaza z izvedencem psihiatrične stroke in izvedencem klinično psihološke stroke ter z zaslišanjem njenega soproga. Če bi sodišče predlagane dokaze izvedlo, bi se lahko prepričalo, da ni slaba mati, da ima dober odnos z ostalimi otroki, da se je spremenila, prejšnji partnerji pa z zadevo nimajo zveze.

Očita, da sodišče A. A. ni določilo začasnega bivališča pri materi, le stalnega pri očetu. Glede dnevnega varstva je poleg predloga podala še podredni zahtevek in podredni predlog k podrednemu zahtevku. Do tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Vztraja, da naj stiki potekajo na način, da ona vsak vikend A. A. v petek prevzame v šoli po pouku, oče pa jo pride v ponedeljek zjutraj iskat na njen dom ter jo pelje v šolo. Vztraja tudi pri obeh podrednih predlogih. Vsaka ura preživeta z mamo je koristna za A. A., sedaj pa vikend stik traja le 48 ur. A. A. je voženj deležna vsak dan in zato izpostavljanje mnenja CSD glede tega ni utemeljeno.

Nelogična in neživljenjska, predvsem pa nedorečena je ureditev glede prevzema A. A. ob petkih, ker imata udeleženca težave pri komunikaciji. Tudi obšolske dejavnosti za A. A. ne smejo predstavljati bolj pomembne dejavnosti od kvalitetno preživljanja časa z mamo in sorojenci.

Krajevno omejeno stikovanje med tednom v D. oziroma okolici ni A. A. v korist, saj se lahko potikata zgolj po igralih, trgovinah in gostilnah. A. A. bi bilo bolj v korist, da jo mati prevzame takoj po pouku na dan, ko nima obšolskih obveznosti in jo pelje na svoj dom, kjer lahko A. A. v miru naredi domačo nalogo ter ostale šolske obveznosti, preživi kvaliteten čas z mamo in se druži s sorojenci.

Ker A. A. več časa preživi pri očetu kot pri materi, je zaradi zagotavljanja enakomernega preživljanja časa z obema od staršev bolj primerno, da v času poletnih počitnic z mamo preživi 3 tedne v juliju in 3 tedne v avgustu. Sodišče je udeleženca postavljalo v neenak položaj in imelo do očeta bistveno večjo toleranco.

Precej zmede in nedorečenosti ter možnosti za konflikt daje po njeni oceni tudi določitev telefonskih stikov. Zato naj se izvajajo vsak dan po telefonu med 19. in 20. uro. Pojem „upravičen razlog“ za neizvedbo stika predstavlja pravno praznino in s tem možnost za konflikt. Zaman čaka na klic, ki se nikoli ne zgodi. To A. A. škoduje. Pritožnica predlaga, da se udeleženca glede tega zasliši. Izrek bi moral biti oblikovan tako, da A. A. pokliče tudi mati.

5. Ne strinja se tudi z zavrnitvijo njenih predlogov za izrek denarne kazni. Sodišču prve stopnje očita, da je v izpodbijanem sklepu zgolj parcialno povzelo dejansko stanje. Izostala pa je obrazložitev in opredelitev glede ključnih pravno relevantnih dejstev. Ni res, da nasprotni udeleženec sedaj razume, da stiki ne morejo biti stvar in breme sedemletnega otroka, temveč sta starša dolžna poskrbeti, da se stiki izvajajo. Tudi to, da ga je sodišče opozorilo, da stikov ne more prepuščati željam A. A., ni garancije za stike. Po tem, ko je sedemkrat kršil začasno odredbo in telefonskega klica ni omogočil, mu sodišče prve stopnje neutemeljeno verjame, da bo sedaj dogovorjeni režim spoštoval. Napačno tudi zaključi, da je zmotno razumel svojo starševsko dolžnost. Ključna pravno relevantna dejstva je napačno presodilo in posledično napačno uporabilo materialno pravo.

6. Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec in predlaga, da se jo zavrne.

7. Pritožba ni utemeljena.

_Glede delnega sklepa:_

8. Pritožnica skuša neutemeljeno uveljaviti bistveno kršitev določb postopka, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z izvedencem psihiatrične in psihološke stroke ter ni zaslišalo E. C. Zmotno trdi, da ji sodišče s tem krši pravico do izjave glede navedb nasprotnega udeleženca, s katerimi jo je želel v postopku prikazati kot slabo mater, ki ima slab odnos z otroki in je imela več partnerjev. Sodišče prve stopnje je določilo skupno starševstvo (kot je predlagateljica tudi predlagala v vlogi z dne 23. 6. 2023), to pa pomeni, da jo je prepoznalo kot mater z ustreznimi starševskimi kapacitetami. Zato izvedba navedenih dokazov, ki bi njene starševske kapacitete (dodatno) potrdile, ni potrebna.

9. Odločitev sodišča o skupnem varstvu in vzgoji otroka mora vsebovati tudi odločitev o stalnem prebivališču otroka in o tem, kateremu od staršev se vročajo pošiljke za otroka (139. člen DZ1). Zakon sodišču ne nalaga, da mora pri tem določiti tudi začasno prebivališče otroka, zato je pritožbena graja, da sodišče tega ni storilo, neutemeljena.

10. Sodišče prve stopnje je predlogu glede dnevnega varstva v pretežnem delu ugodilo, kar sta udeleženca zahtevala več oziroma drugače, pa je zavrnilo. To pomeni, da je s tem zavrnilo tudi predlagateljičina podrejena predloga v delu, v katerem je sicer zavrnilo tudi primarni zahtevek. V delu, v katerem je sodišče primarnemu zahtevku ugodilo, pa mu o temu podrejenem in še temu podrejenem zahtevku ni treba odločati.

11. Predlagateljičino vztrajanje, da nasprotni udeleženec po vikend stiku A. A. na njenem domu prevzame šele v ponedeljek zjutraj in jo odpelje v šolo, ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je razloge za odločitev, da oče A. A. prevzame v nedeljo (ob 19.30 uri na materinem domu), navedlo v točki 82 obrazložitve. Razlogi so jasni, življenjski in v povsem prepričajo. Pritožbeno sodišče se jim v celoti pridružuje, saj jim ni kaj dodati. Enako velja glede števila vikendov, ki jih A. A. preživi z enim in drugim staršem (točke 79 - 81 obrazložitve).

12. Ureditev stikov glede prevzemanja A. A. ob petkih tudi ni nelogična in neživljenjska, pa tudi ne nedorečena. Ni jasno zakaj bi zaradi težav v komunikaciji lahko prišlo do konflikta pri prevzemu, ki je jasno določen. Pavšalno in s tem neutemeljeno je pri tem tudi zatrjevanje predlagateljice, da so obšolske dejavnosti manj pomembne kot preživljanje kvalitetnega časa z mamo in sorojenci. Koliko je tega časa v petek, ki bi ga A. A. preživela na obšolskih dejavnostih na račun časa preživetega z materjo (in sorojenci), predlagateljica ne pove in tudi tega ne, kako bi sicer s A. A. bolj kvalitetno preživljala ta čas.

13. Glede popoldanskih (dveh mesečnih) stikov v D. (ali okolici) predlagateljica prihaja sama s seboj v nasprotje. V postopku je namreč izpostavila, da zaradi dveh majhnih otrok med tednom težko pride v D., vožnje pa so naporne. Če bi stik potekal tako, kot se v pritožbi zavzema, pa bi to pomenilo, da bi se morala za en stik peljati dvakrat v eno in drugo smer, kar pomeni, da bi tak stik izvedla še toliko težje. Prepogoste vožnje pa bi gotovo tudi A. A. (ne samo predlagateljico) preobremenile in pod vprašaj postavile koristnost takega stika. Opozorilo CSD v zvezi s tem je povsem na mestu. Glede na to, da gre le za dva popoldanska stika na mesec, pa predlagateljici tudi organizacija teh dveh stikov na način, ki bo pomenil kvalitetno preživljanje časa, ne sme predstavljati problema.

14. Nasprotni udeleženec je tisti, ki razpolaga z A. A. časom, ko so določeni telefonski stiki. Zato je prav, da je on tisti, ki pokliče predlagateljico in ji omogoči stik z A. A. in ne tudi obratno, kot se zavzema predlagateljica. S tem se v takšno stikovanje uvede red in predvidljivost in ne zmede, kot to skuša prikazati predlagateljica.

15. Preštevanje, koliko ur, vikendov in tednov A. A. preživi pri enem in drugem staršu, ni na mestu. Namen stikov je predvsem v tem, da se prepreči odtujitev otroka in da se v čim večji meri ohranijo odnosi, ki obstajajo med starši in otroki, ki živijo skupaj, pa tudi, da lahko tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, uresniči svoje čustvene potrebe.2 To se zagotavlja z uravnoteženimi stiki, ki pa ne pomenijo nujno polovice časa preživetem pri enem in polovice časa pri drugem staršu. Upoštevati je treba celotno družinsko situacijo. Sodišče prve stopnje je družinsko situacijo udeležencev temeljito in skrbno proučilo (točka 43 obrazložitve) in glede na vse okoliščine pri enem in drugem staršu ter upoštevaje tudi A. A. želje3 obseg stikov temu primerno uravnoteženo določilo. S tako določenimi stiki je zagotovljeno, da se mati s tem, ko A. A. vidi in z njo komunicira, seznanja z njenim telesnim in duševnim stanjem in razvojem, predvsem pa lahko z A. A. ohranja občutek navezanosti, povezanosti in občutek medsebojne pripadnosti. Določeni stiki so A. A. brez dvoma v korist, saj bosta starša lahko ob tako določenih stikih zadovoljevala njene čustvene in psihosocialne potrebe, slišane pa so bile tudi A. A. želje. Materi je omogočeno, da bo kazala skrb in odgovornost do A. A. in ji nudila primerno vzgojno vodstvo in spodbudo pri razvoju. To ji je omogočeno tako v času šole kot v času počitnic, tudi poletnih, ko je dinamika preživljanja časa v daljšem obdobju drugačna. Šolskih obveznosti ni, poskrbeti je treba za otrokovo varstvo, mu zapolniti čas s primernimi aktivnostmi, vse v kombinaciji s časom, preživetim v okviru letnega dopusta. Uravnoteženost stikov je glede na okoliščine v tem času lahko zagotoviti, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Nobenega razloga ni, da bi A. A. v času poletnih počitnic z materjo preživela bistveno več časa kot z očetom (šest tednov v juliju in avgustu pri materi in dva pri očetu). V času šole je uravnoteženost stikov med tednom in vikendi bistveno težje doseči, a je sodišče prve stopnje tudi to ustrezno storilo. Zato ni potrebe, da bi se določilo obsežnejše stike z materjo v času poletnih počitnic na račun časa, ki ga A. A. in predlagateljica skupaj prebijeta v času šole.

_Glede sklepa o predlagani denarni kazni:_

16. Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da so denarne kazni namenjene temu, da se skuša vplivati na voljo zavezanca, da spoštuje začasno odredbo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nasprotni udeleženec začasno odredbo spoštuje in jo izvršuje in izrek denarne kazni ni potreben, ker je do posameznih kršitev začasne odredbe prišlo iz upravičenega razloga. Navedenega pritožbene trditve ne omajejo. Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo z dne 10. 1. 23 med drugim določilo telefonske stike med A. A. in predlagateljico na način, ki je bil med staršema dogovorjen na podlagi začasne sodne poravnave z dne 1. 7. 22, to je vsako sredo med 18.00 in 18.30 uro. Po trditvah predlagateljice neupravičeno telefonskega stika ni bilo 1 x v januarju 23, 3 x v marcu 23, 2 x v aprilu 23 in 1 x v maju 23. Gre za nekaj posameznih kršitev stikov po telefonu (ne drugih določenih), kar tudi pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da je zaključek sodišča prve stopnje, da je do posameznih kršitev prišlo zato, ker se nasprotni udeleženec ni zavedal, da ne sme A. A. prepustiti odločitve ali se bosta z mamo po telefonu slišali ali ne, sicer pa začasno odredbo spoštuje. Zato izrek denarne kazni ni na mestu. Zakonska dolžnost nasprotnega udeleženca je, da si mora prizadevati za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev (drugi odstavek 141. člena ZD). Njegova skrb in odgovornost do A. A. se mora odražati tudi v zvezi s (telefonskimi) stiki. V tej luči ji mora nuditi primerno vzgojno vodstvo in spodbudo, da jo na tovrstni stik pripravi. Ne le, da odločitve o izvedbi telefonskega stika ne sme prepuščati A. A., še več, te stike mora tudi aktivno spodbujati (in jih v primeru opravičene nezmožnosti sedaj tudi v 48 urah nadomestiti). Pritožbeno sodišče ne vidi razlogov zakaj se nasprotni udeleženec teh svojin obveznosti ne bi zavedal. V postopku je bil prepoznan kot predan oče. Svoje življenje in lastne interese je bil pripravljen podrediti otrokovim potrebam. Tudi svoje delo je prilagodil temu, da lahko skrbi za A. A. 17. Opravičljiva pa je tudi zmota nasprotnega udeleženca glede števila vikend stikov. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa z dne 10. 1. 2023 dejansko zapisalo, da bo A. A. z mamo preživela tri vikende v mesecu, ker je spregledalo, da imajo posamezni meseci lahko tudi pet vikendov. Tak mesec je bil prav april 23, ko je nasprotni udeleženec štel, da v tem primeru A. A. pri njem preživi dva vikenda, in ne le kot sicer enega (pri materi pa ostale tri).

_Sklepno:_

18. Pritožbeni očitki zoper delni sklep in zoper sklep se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP4 v zvezi z 42. členom ZNP-15) pritožbeno sodišče v izpodbijanih sklepih ni našlo napak, ju je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. točka 265. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

19. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Ker predlagateljica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev pa je zajeta v zavrnilnem delu izreka. Nasprotni udeleženec stroškov pritožbenega postopka ni priglasil. 1 Družinski zakonik, Uradni list RS, številka 15/17. 2 Komentar k 141. členu Družinskega zakonika, mag. Matej Čujović in ostali, Uradi list RS 2019, stran 434. 3 A. A. želje so bile v postopku temeljito raziskane. A. A. je svoje želje izrazila pred CSD, zagovornici pri Varuhu človekovih pravic in tudi vzgojiteljici v vrtcu (točka 44 obrazložitve). 4 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999 s spremembami. 5 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, številka 16/19.