Jedro

Posebni prometni davek od alkoholnih pijač se plača tudi na vinski destilat.

Izrek

Zahteva za izreden preizkus sodbe se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Tožena stranka je z odločbo št... z dne 25.4.1997 zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčnega urada V. št... z dne 25.2.1997, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da plača posebni prometni davek od uvoženega vinskega destilata v znesku 15.890.580,00 SIT in predpisane zamudne obresti. V postopku inšpiciranja pravilnosti in zakonitosti obračunavanja in plačevanja prometnega davka za leto 1996 je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka uvozila 29.427 l vinskega destilata v vrednosti 3.730.717,00 SIT, od česar pa ni obračunala in plačala posebnega prometnega davka od alkoholnih pijač po Zakonu o posebnem prometnem davku od alkoholnih pijač (Ur.l. RS št. 71/93 - v nadaljnjem ZPPDAP).

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sodbo opr. št. II U 19/97 z dne 4.12.1997 zavrnilo tožbo, s katero je tožeča stranka v računskem upravnem sporu izpodbijala navedeno odločbo tožene stranke. Potrdilo je stališče tožene stranke, da mora tožeča stranka kot uvoznik plačati posebni prometni davek od alkoholnih pijač za uvoženi vinski destilat. Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka zahtevo za izreden preizkus na podlagi določbe 57.čl. Zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Zahtevo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbi in odpravi odločbo tožene stranke, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da 2.čl. ZPPDAP določa, da se posebni prometni davek od alkoholnih pijač med drugim plačuje od pijač, ki se uvrščajo v tarifno št. 7 tarife davka od prometa proizvodov. Tu pa je vinski destilat naštet poleg alkoholnih pijač in se po opombi v tej tarifni številki uvršča med alkoholne pijače samo, če so mu dodani sladkor ali druge sestavine. Vinski destilat, ki ga je uvozila tožeča stranka, nima drugih sestavin in zato ne spada med alkoholne pijače po 2.čl. ZPPDAP.

Določbo 4.čl. tega zakona je treba razlagati v skladu z 2.čl. Odredba o načinu obračunavanja in plačevanja posebnega prometnega davka od alkoholnih pijač je izvedbeni predpis, ki ga je mogoče razlagati le v okviru zakonskega besedila. Navaja še, da je bil posebni prometni davek od uvoženega vinskega destilata plačan v nadaljnjem prometu.

Tožena stranka v odgovoru na zahtevo za izreden preizkus zavrača navedbe tožeče stranke in vztraja pri svojem stališču, ki ga je potrdila tudi izpodbijana sodba. Ko obravnava postopkovna vprašanja, meni, da je zahteva sicer dovoljena, da pa je sodišče ne more obravnavati, ker z nobenim predpisom ni določeno, v kakšni sestavi naj Vrhovno sodišče obravnava to izredno pravno sredstvo.

Zahteva za izreden preizkus sodbe ni utemeljena.

Sestavo senata, ki odloča o izrednem pravnem sredstvu zoper sodbo Vrhovnega sodišča, določa drugi odst. 107.čl. Zakona o sodiščih. Po tej določbi odloča Vrhovno sodišče o pravnem sredstvu zoper odločbo, izdano v senatu petih sodnikov, v senatu sedmih sodnikov, sicer pa v senatu petih sodnikov. Izpodbijano sodbo je sprejel senat treh sodnikov, zato o pravnem sredstvu zoper to sodbo odloča senat petih sodnikov. Stališče tožene stranke, da to vprašanje ni rešeno z veljavnim predpisom, torej ne drži. Obveznost obračunavanja in plačevanja posebnega prometnega davka od alkoholnih pijač je urejena z Zakonom o posebnem prometnem davku od alkoholnih pijač. Po določbi 2.čl. tega zakona se posebni prometni davek plača od pijač, ki se uvrščajo v tarifno številko 7 tarife davka od prometa proizvodov (Ur.l. RS št. 4/92). Tarifa št. 7 pa se glasi: Po stopnji 80% se plačuje davek od prometa naravnega žganja in vinjaka ter drugih alkoholnih pijač (desertnih vin, žganih pijač) ter vinskega destilata. Tarifna št. 7 torej navaja vinski destilat poleg posebej navedenih alkoholnih pijač. V tem se tarifa sklada z določbo 2.čl. ZPPDAP, ki govori o pijačah, ki se uvrščajo v tarifno št. 7, in se torej ne omejuje na tam naštete alkoholne pijače, temveč jim dodaja vinski destilat. Vsak dvom o tem odpravlja določba 1. alinee 4.čl. ZPPDAP, ki povsem enako kot tarifa našteva iste alkoholne pijače ter vinski destilat. Pripomba k tar.št. 7 je v zvezi s prometnim davkom in določa vinski destilat za alkoholno pijačo, če mu je dodan sladkor ali druga sestavina. Tako pravilno razume omenjeno pripombo tudi tožeča stranka sama, ko opozarja, da se pripomba nanaša na Zakon o prometnem davku, ne pa na Zakon o posebnem prometnem davku od alkoholnih pijač.

Zahteva nasprotuje sklicevanju na Odredbo o načinu obračunavanja in plačevanja posebnega prometnega davka od alkoholnih pijač (Ur.l. RS št. 8/94), češ da gre zgolj za izvedbeni predpis, ki ne more širiti davčne obveznosti izven okvirov zakona. Stališče, da podzakonski predpis ne more širiti davčne obveznosti preko določb zakona, je sicer pravilno, vendar omenjeni odredbi tega ni mogoče očitati.

Podlago za davčno obveznost za plačilo posebnega prometnega davka od alkoholnih pijač daje neposredno zakon. Da je davku povržen tudi vinski destilat izhaja iz 2. čl, v zvezi s tar. št. 7 tarife prometnega davka in iz 1. alinee 4.čl. ZPPDAP; da je tožeča stranka kot uvoznik zavezana k plačilu davka, pa izhaja iz 3. čl. tega zakona. Odredba je v celoti skladna z zakonom, sama pa ne predstavlja samostojne podlage za uvajanje davčnih obveznosti ali za širjenje obveznosti preko določb zakona.

Glede na navedeno je bilo z izpodbijano sodbo materialno pravo uporabljeno pravilno. Razlog, ki ga uveljavlja zahteva za izreden preizkus sodbe, ni podan. Zato je sodišče zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno (42.čl.zakona o upravnih sporih v zvezi s 5. odst. 56.čl. Zakona o Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje in 3. odst. 94.čl. Zakona o upravnem sporu).