Jedro

Podlage za izdajo odločbe o obveznosti plačila predmetnega nadomestila po uradni dolžnosti ni mogla predstavljati ugotovitev iz postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, da se tožnikova zahteva nanaša na nedovoljen objekt, saj se je ta postopek še pred izdajo izpodbijane prvostopenjske odločbe ustavil (in torej ni več tekel).

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Kranj št. 351-78/2021-5 z dne 31. 3. 2021 ter 1. in 3. točka izreka odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 35111-18/2021-2550-3 z dne 18. 10. 2021 se odpravijo in se zadeva vrne prvostopenjskemu upravnemu organu, Upravni enoti Kranj, v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z odločbo z dne 31. 3. 2021 odločil, da mora tožnik kot investitor nedovoljenega posega v prostor - gradnje lesenega objekta toplarja na zemljišču parc. št. ..., plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo (v nadaljevanju tudi nadomestilo) v višini 1.643,76 EUR v 30 dneh po izvršljivosti te odločbe (1. točka izreka) oziroma v 30 dneh od pravnomočnosti te odločbe (2. točka izreka); če nadomestilo ni plačano v roku, tečejo zakonite zamudne obresti (3. točka izreka). Odločil je še, da posebni stroški za izdajo te odločbe niso zaznamovani (4. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 28. 1. 2021 vložil zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za prej navedeni objekt. Organ je v postopku ugotovil, da se zahteva nanaša na nedovoljen objekt. Glede na to je na podlagi 92. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ) in Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (v nadaljevanju Uredba) tožniku naložil plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo.

3. Drugostopenjski organ je tožnikovi pritožbi delno ugodil tako, da je 2. točko izreka prvostopenjske odločbe odpravil in posledično 3. in 4. točko izreka prvostopenjske odločbe preštevilčil v 2. in 3. točko, v preostalem pa pritožbo zavrnil. Zavrnil je tudi tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. V obrazložitvi je navedel, da sta v izreku prvostopenjske odločbe navedena dva roka za plačilo nadomestila, in sicer pravilni v 1. točki izreka ter nepravilni v 2. točki izreka, zato je 2. točko izreka prvostopenjske odločbe odpravil, preostale točke izreka pa preštevilčil. Ugotovil je še, da bi bil ob pravilnem vrednotenju znesek nadomestila višji, kot je določen v prvostopenjski odločbi, vendar skladno z načelom prepovedi reformatio in peius prvostopenjske odločbe v zvezi s tem ni spreminjal. 5. Tožnik v tožbi navaja, da je stanje obeh nepremičnin podedoval, da ni ničesar spreminjal in da je le obnovil kozolec, toplar in stajo. Nadomestilo je previsoko in ga ne zmore plačati, ne da bi ogrozil svojo eksistenco. Nadomestilo je tudi neutemeljeno, glede na to, da je vložil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jo je preklical in se je postopek ustavil, uradna oseba pa ga ni opozorila na potrebnost gradbenega dovoljenja. V primeru, ko gre za stajo, površine do 100 m2, gradbeno dovoljenje ni potrebno. Ob ustavitvi postopka za izdajo gradbenega dovoljenja bi ga moral organ seznaniti z dolžnostmi, ki jih ima iz naslova gradnje obeh nepremičnin. V okolici in drugih občinah je stanje enako, kot ga je organ ugotovil pri njem, vendar ni pri nikomur začet postopek, zato gre za kršitev načela enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in razveljavi nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo.

6. Toženka na tožbo ni odgovorila.

7. Tožba je utemeljena.

8. Po prvem odstavku 92. člena GZ mora investitor oziroma lastnik nedovoljenega objekta plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Če ni mogoče ugotoviti, kdo je investitor oziroma lastnik objekta, mora nadomestilo plačati lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja. Oseba iz prvega odstavka tega člena plača nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, ko ugotovi, da se zahteva za izdajo dovoljenja po tem zakonu nanaša na nedovoljen objekt ali ko mu gradbeni ali drug pristojni inšpektor pošlje pravnomočno odločbo, s katero je izrečen ukrep zaradi takšne gradnje (tretji odstavek 92. člena GZ). Oseba iz prvega odstavka tega člena plača nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora tudi na podlagi pravnomočne odločbe občinskega inšpektorja, s katero je ugotovljeno, da se gradnja, za katero ni predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, izvaja ali da je objekt že zgrajen v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom ali drugim predpisom občine (četrti odstavek 92. člena GZ).

9. Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da se postopek odmere nadomestila veže na pravnomočno odločbo, izdano v inšpekcijskem postopku oziroma na podatke, pridobljene v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. V obravnavani zadeve se je organ oprl na podatke, ugotovljene v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, in sicer, da se tožnikova zahteva nanaša na nedovoljen objekt. 10. Tožnik je 1. 2. 2021 pri prvostopenjskem organu vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta - lesenega objekta toplarja na parc. št. ... k.o. ..., nato pa z izjavo z dne 4. 3. 2021, ki jo je organ prejel 5. 3. 2021, to zahtevo umaknil. Na tej podlagi je prvostopenjski organ 8. 3. 2021 izdal sklep, s katerim je postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za sporni objekt ustavil. 11. Iz tega sledi, da se je postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za sporni objekt ustavil (8. 3. 2021), še preden je organ tožniku izdal izpodbijano prvostopenjsko odločbo o obveznosti plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora (31. 3. 2021). Tožnik je, kot rečeno, še pred izdajo izpodbijane prvostopenjske odločbe umaknil zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja za navedeni objekt (5. 3. 2023), na podlagi česar se je postopek izdaje gradbenega dovoljenja še pred izdajo izpodbijane prvostopenjske odločbe ustavil. 12. To pomeni, da podlage za izdajo odločbe o obveznosti plačila predmetnega nadomestila po uradni dolžnosti ni mogla predstavljati ugotovitev iz postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, da se tožnikova zahteva nanaša na nedovoljen objekt, saj se je ta postopek še pred izdajo izpodbijane prvostopenjske odločbe ustavil (in torej ni več tekel). Plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora je namreč bodisi posledica pravnomočne inšpekcijske odločbe bodisi eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, saj pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje le, če je med drugim plačano tudi nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo, če je to predpisano v 92. členu GZ (7. točka prvega odstavka 43. člena GZ). Vendar pa do vsebinske odločitve o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za sporni objekt v tem primeru, glede na to, da je tožnik svojo zahtevo umaknil, organ pa ustavil postopek, ne bo prišlo.

13. Glede na navedeno je torej organ neutemeljeno izdal izpodbijano odločitev po uradni dolžnosti. Upravna organa se v izpodbijanih odločbah tudi ne sklicujeta na morebitno pravnomočno inšpekcijsko odločbo, s katero bi bil tožniku izrečen ukrep zaradi nedovoljene gradnje oziroma s katero bi bilo ugotovljeno, da se sporna gradnja, za katero ni predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, izvaja ali da je objekt že zgrajen v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom ali drugim predpisom občine.

14. Po povedanem je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani odločbi, kot izhaja iz izreka te sodbe, odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu upravnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku je organ, kateremu se zadeva v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrača, vezan na stališča sodišča iz te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). Ker je bilo treba tožbi ugoditi že iz predstavljenih razlogov, se sodišče do drugih navedb strank ni posebej opredeljevalo, ker to na drugačno odločitev ne bi moglo vplivati.

15. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).