Jedro

Tožnikovi razlogi za priznanje statusa stranskega udeleženca, ki izvirajo iz obligacijskega pravnega posla sklenjenega z B., ter so oprti na kršitev avtorskega prava in določb ZJN, posledično nimajo vsebine, kot se za pravice ali pravne koristi, ki so upoštevne po določbi 36. člena GZ, zahteva. Obligacijski predpisi in avtorsko pravo pa tudi ne določajo sodelovanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (kolikor bi tožnik želel na njihovi podlagi dokazovati podanost četrte alinee drugega odstavka 36. člena GZ).

S strani tožnika zatrjevane pravne koristi niso neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijanim sklepom zavrnil vlogo tožnika, da kot stranka z interesom zaradi varovanja svojih pravic oziroma pravnih koristi vstopi v upravni postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo novega objekta v območju ..., na podlagi vloge investitorja, A. V obrazložitvi je navedel, da je tožnikovo vlogo zavrnil na podlagi drugega odstavka 36. člena Gradbenega zakona (GZ) in 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Glede navedb vlagatelja, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes ugotavlja, da ne gre za nobeno od okoliščin, ki jih določa drugi odstavek 36. člena GZ, ki bi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja utemeljevale, da je vlagatelj lahko stranski udeleženec. Te izhajajo iz pogodbeno prevzetih del projekta vseh stavb za potrebe investitorja B. (investitor v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pa ni B.), pogodbeno razmerje med vlagateljem in B. pa ne more biti predmet tega ali kateregakoli drugega upravnega postopka. Varovanje veljavne prostorske zakonodaje po zazidalnem načrtu (v nadaljevanju ZN), kot pogoj določen v 43. členu GZ za izdajo gradbenega dovoljenja, pa je pogoj, ki ga preveri pristojni upravni organ. Glede na navedeno ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal pravnega interesa.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil in meni, da tožnik s svojimi navedbami ni izkazal pogoja iz tretje alinee drugega odstavka 36. člena GZ. Določba zahteva vzročno posledično povezavo med nameravano gradnjo kot vzrokom, ki izhaja iz dejanske gradnje oziroma gradbenih del, in vplivom le teh na nepremičnino stranskega udeleženca. Sklenjeni obligacijskopravni posli pa ne predstavljajo teh okoliščin, tudi ne glede na Ustavno odločbo, Up 741/2012 z dne 2. 7. 2015. 3. Tožnik v tožbi navaja, da je organ napačno uporabil tretjo alineo drugega odstavka 36. člena GZ. Iz zakona jasno izhaja, da lahko druga oseba zahteva vstop v upravni postopek zaradi ogrožanja katerekoli svoje pravice, če izkaže, da bi bila zaradi nameravane gradnje njena pravica lahko ogrožena. Nameravana gradnja bo nedvomno protipravno posegla v tožnikov pravni status kot projektanta vseh objektov znotraj ZN, ki ga je pridobil v postopku javnega natečaja po določbah Zakona o javnem naročanju (ZJN). Javni naročnik B. ni nikoli spreminjal tožnikovega statusa kot edinega projektanta ... in njegove odločitve o zmagovitem natečajnem elaboratu. Posegla bo tudi v tožnikove pravice, ki jih ima iz pogodbe za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo ... z dne 14. 9. 2007, sklenjene z B. GZ ne razlikuje ogroženih pravic, ki jih lahko stranski udeleženec znotraj tega upravnega postopka ščiti, ne razlikuje med obligacijskimi in stvarnimi pravicami stranskega udeleženca. Določa, da celo potencialni vpliv, ki bi ga nameravana gradnja lahko imela na pravice stranskega udeleženca, zadostuje, da se mu omogoči sodelovanje v postopku. Investitor A. se je v dosedanjih dopisih skliceval na izpeljan postopek javnega naročanja, razen v delu, ki se neposredno nanaša na izbranega projektanta. Upravni organ bi moral takšno ravnanje šteti za nedopustno spremembo javnega naročila, ki nasprotuje ZJN. Pogoj za zakonitost gradbenega dovoljenja je njegova skladnost s prostorskim aktom. Upoštevajoč dejstvo, da je tožnik na podlagi veljavne pogodbe, sklenjene z B., bil izbran za projektanta vseh objektov ... po ZN, je sprememba projektanta po oddaji javnega naročila nedopustna. Tožnik ima zato pravico sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in dokazovati, da zahteva investitorja ni skladna z veljavnim prostorskim aktom, ker posega tudi v njegove pravice. Izpodbijana odločitev je nezakonita tudi, ker nedopustno posega v tožnikovo pravico, ki jo ima kot avtor izbranega natečajnega elaborata in se ima kot izbrani projektant pravico opredeliti do tega, ali nameravana gradnja spreminja koncept pozidave znotraj območja veljavnega ZN. Z zavrnitvijo je upravni organ kršil določbo 41. člena ZN. Upravni organ kot tudi investitor sta poznala vse sporne okoliščine, zaradi katerih bi tožniku morala biti priznana njegova procesna pravica, da se udeležuje tega upravnega postopka, kot izhaja iz investitorjevega dopisa, dopisa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter dopisa Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Upravni organ neutemeljeno ni upošteval pravnih posledic, ki jih narekujejo že pridobljene pravice tožnika kot projektanta stavb in komplementarne obveznosti javnega naročnika B. Dejstvo, da je B. ustanovila novo pravno osebo, v kateri ima 45,1 % delež, in da ta pravna oseba nastopa kot investitor, je nedopustno in v nasprotju s kogentnimi predpisi ZJN. Tožnik se za sodelovanje v postopku javnega natečaja ni odločil le zaradi izdelave elaborata, ampak zlasti zato, ker se je zanesel na vsebino razpisnih pogojev, da bo javni naročnik v istem postopku imenoval tudi izvajalca projektne dokumentacije. Odločitev organa pomeni kršitev ustavnih pravic in nasprotovanje sodni praksi Ustavnega sodišča, kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča, Up 741/2012 z dne 2. 7. 2015. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje oziroma podredno, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožniku dovoli udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5. Stranka z interesom v tem postopku investitor A. je na tožbo odgovoril, predlaga zavrnitev, ker soglaša z razlogi organa. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

6. Tožnik v pripravljalnem spisu dopolnjuje svoje razloge, ki jih je navedel v tožbi.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Predmet upravnega spora je zavrnitev vloge tožnika, da kot stranka z interesom sodeluje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo novega objekta v območju ...

9. V zadevi ni sporna nobena od dejanskih okoliščin, ki jih navaja tožnik. Da je pridobil status projektanta gradnje vseh objektov v ..., območje ..., na podlagi zaključenega postopka javnega natečaja, ki ga je vodila B., ter da ima z ... sklenjeno pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo A. z dne 14. 9. 2007. Ni sporno tudi, da je investitor v postopku, v katerega želi tožnik stopiti, A., v katerem ima B. 45,1 % delež, ter da očitno projekta, na podlagi katerega se zahteva izdaja gradbenega dovoljenja, ni izdelal tožnik.

10. Kot izhaja iz 43. člena ZUP, ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravno upoštevan je tisti interes, za katerega je v konkretnem primeru ugotovljeno, da se je oseben, neposreden in utemeljen na določeni pravni normi. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je pravna norma, ki je podlaga za udeležbo v tujem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, določba drugega odstavka 36. člena GZ.

11. V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ pravilno uporabil določbo tretje alinee drugega odstavka 36. člena GZ. Po tej določbi je stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko druga oseba, če izkaže, da bi nameravana gradnja zaradi svojega vpliva med gradnjo in po njej lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi oziroma na njeno nepremičnino, pri čemer se za pravno korist šteje zlasti korist, ki se nanaša na namensko rabo zemljišča oziroma objekta, na ukrepe za zmanjšanje emisij, odmike od parcelnih meja in sosednjih stavb, ukrepe za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte, dostope in površine za gašenje in reševanje ter mehansko odpornost in stabilnost nepremičnine v lasti stranskega udeleženca. Tudi po mnenju sodišča tožnik z navajanji, da je bil izbran za projektanta vseh objektov znotraj ZN (na podlagi postopka javnega naročila, ima sklenjeno pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije in je avtor izbranega natečajnega elaborata), ni izkazal, kot se zahteva po določbi tretje alinee drugega odstavka 36. člena GZ, vzročno posledične povezave konkretne gradnje s svojo nepremičnino. Sodišče soglaša s toženko, da glede na gramatikalno razlago določbe, beseda "oziroma" v normi, prvemu delu določbe ne daje drugačne vsebine kot povedano zgoraj. Beseda "oziroma" le odkazuje na razlago kakšne/katere so lahko pravice in pravne koristi, ki jih stranski udeleženec lahko varuje v tujem postopku. Te v nadaljevanju določbe primeroma naštete s svojo vsebino zamejujejo oziroma dajejo okvirno vsebino pravicam in pravnim koristim, ki morebiti niso naštete, jih je pa za priznanje statusa stranskega udeleženca dolžan organ ob zatrjevanju presojati in upoštevati kot relevantne, zaradi njihove podobnosti z naštetimi. Tožnikovi razlogi pa ne izhajajo iz nepremičnine, ki bi bila v njegovi lasti.

12. Torej tožnikovi razlogi za priznanje statusa stranskega udeleženca, ki izvirajo iz obligacijskega pravnega posla sklenjenega z B., ter so oprti na kršitev avtorskega prava in določb ZJN, posledično nimajo vsebine, kot se za pravice ali pravne koristi, ki so upoštevne po določbi 36. člena GZ, zahteva. Obligacijski predpisi in avtorsko pravo pa tudi ne določajo sodelovanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (kolikor bi tožnik želel na njihovi podlagi dokazovati podanost četrte alinee drugega odstavka 36. člena GZ). Tudi tožnikovo zatrjevanje, da je njegova pravica, da se opredeli in oceni, ali konkretna projektna dokumentacija spreminja koncept pozidave znotraj območja veljavnega ZN, ni pravica, ki bi jo lahko uveljavil v postopku izdaje konkretnega gradbenega dovoljenja, in po vsebini ne izhaja iz določbe 36. člena GZ. S strani tožnika zatrjevane pravne koristi glede na navedeno niso neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist, kot obrazlaga tudi Ustavno sodišče v odločbi, Up 741/12. Eventualno škodo, ki bi (bo) tožniku nastala zaradi zatrjevane kršitve pogodbe sklenjene z B.oziroma avtorske pogodbe, bo moral tožnik uveljavljati v drugih postopkih.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen. V dokaz predlagana dokazila je sodišče presodilo v okviru pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, ker so del upravnega spisa. Predlaganega zaslišanja direktorjev tožnika pa ni opravilo, ker gre za nerelevantna dokaza, ker kot je pojasnilo v obrazložitvi, dejstva, ki bi jih direktorja izpovedala (pri tem sodišče šteje, da je dokaz substanciran v poglavju II. tožbe), za odločitev niso pravno odločilna.

14. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

15. Odločitev o stroških postopka stranke z interesom temelji na določbi 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške postopka. Ugotoviti je, da je stranka z interesom predlagala zavrnitev tožbe, torej je bil njen interes na strani toženke, zato je sodišče opravilo še presojo potrebnih stroškov na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP. V zvezi s to presojo pa ugotavlja, da je sodišče odločilo o zadevi že na podlagi razlogov izpodbijanega akta ter stališča drugostopenjskega organa, ter da razlogi, ki jih je navedla stranka z interesom v odgovoru na tožbo, pri odločitvi niso bili uporabljeni, torej v smislu ZPP nepotrebni.