Jedro

Glede na fazo postopka, v kateri se je nahajala obravnavana zadeva, bi sodišče prve stopnje lahko sprejelo samo vsebinsko odločitev in sicer v skladu s členom 358 ZKP.

Izrek

Pritožbi pooblaščenca oškodovanca kot tožilca A. A. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje obtožni predlog oškodovanca kot tožilca A. A. z dne 21. 8. 2018, zoper obdolženega B. B., zaradi kaznivega dejanja poškodovanje tuje stvari po prvem odstavku 220. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), v skladu s tretjim odstavkom 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zavrglo. Oškodovancu kot tožilcu A. A. je v skladu z drugim odstavkom 96. člena ZKP naložilo vračilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebne izdatke obdolženega in potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.

2. Zoper tak sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve Ustave RS. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drugim sodnikom.

3. Pregled zadeve pred pritožbenim sodiščem je pokazal naslednje:

4. Pooblaščenec oškodovanca kot tožilca v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi napačno uporabilo člen 76/III ZKP, zato je napadeni sklep nezakonit, saj ni bilo nobenih pogojev za zavrženje obtožnega predloga. S takšnimi pritožbenimi navedbami pritožnik meri na bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP, saj je navedena odločitev vplivala na zakonitost in pravilnost prvostopne odločbe.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je uveljavljana kršitev podana, saj je odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa v nasprotju z ZKP. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v obravnavani zadevi razpisalo glavno obravnavo, na kateri je zaslišalo obdolženca, oškodovanca kot tožilca ter izvedlo druge dokaze ter glavno obravnavo tudi nadaljevalo ter jo nazadnje preložilo na 12. 3. 2020, ko je nadaljevalo z dokazovanjem, nato pa jo dne 27. 5. 2020 preložilo za nedoločen čas. Navedeno pomeni, da je pred razpisom glavne obravnave sodišče prve stopnje opravilo tako formalni kot materialnopravni preizkus obtožnega predloga. Z odredbo o vročitvi obtožnega akta obdolžencu se je kazenski postopek zoper obdolženca začel. Obtožni akt lahko sodišče prve stopnje zavrže le pred začetkom kazenskega postopka (4. točka Komentarja k 435. členu ZKP, mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem). Če se pomanjkljivosti obtožbe, navedene v 437. členu ZKP, ugotovijo po uvedbi kazenskega postopka, se ta lahko konča le z ustavitvijo postopka oziroma z zavrnilno ali oprostilno sodbo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje z napadenim sklepom bistveno kršilo določbe 435. in 437. člena ZKP. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je po tem, ko je glavno obravnavo dne 27. 5. 2020 preložilo za nedoločen čas, dne 30. 6. 2020 izdalo napadeni sklep, v nasprotju z ZKP, kot to utemeljeno graja pritožnik. Glede na fazo postopka, v kateri se je nahajala obravnavana zadeva, bi sodišče prve stopnje lahko sprejelo samo vsebinsko odločitev in sicer v skladu s členom 358 ZKP.

6. Po navedbah pritožbe ima obdolžencu očitano kaznivo dejanje vse njegove zakonite znake, v kar očitno vse do izdaje napadenega sklepa, ni dvomilo niti sodišče prve stopnje, glede na to, da se je spustilo v obravnavanje zadeve z razpisom glavne obravnave. Zaradi navedenega so tako razlogi napadenega sklepa, ko sodišče prve stopnje ugotavlja, da obdolžencu očitano kaznivo dejanje nima vseh njegovih zakonskih znakov, v nadaljevanju pa se spušča v oceno izvedenih dokazov ter zaključuje, da obdolžencu ni dokazano, da je storil očitano kaznivo dejanje, ker so drevesa požagali delavci Komunalnega podjetja d.d. po njegovem naročilu, povsem nejasni in tudi s seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje bi glede na fazo kazenskega postopka v obravnavani zadevi moralo odločiti le na glavni obravnavi, tako v primeru, če bi ugotovilo, da kaznivo dejanje nima vseh zakonskih znakov, kakor tudi, če bi ugotovilo, da dejanje obdolžencu ni dokazano. Glavno obravnavo bi moralo izpeljati do konca ter jo zaključiti z besedo strank in nato z izdajo ustrezne odločbe.

7. Pri ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo biti posebej pozorno na določbe ZKP o poteku in vodstvu glavne obravnave in pravicah strank in postopek voditi v skladu s členi 294 - 365 ZKP, kar pa je z izdajo napadenega sklepa kršilo. Zato je napadeni sklep nezakonit in nima podlage v določbah ZKP, z njim pa je sodišče prve stopnje oškodovancu kot tožilcu odvzelo možnost obravnavanja zadeve pred sodiščem prve stopnje, kar pravilno navaja tudi pritožnik.

8. Uveljavljane kršitve imajo vselej za posledico razveljavitev prvostopne odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje v predmetni zadevi v skladu z določbo tretjega odstavka 435. člena ZKP razpisati glavno obravnavo, odpraviti ugotovljene kršitve in o zadevi ponovno odločiti. Pritožbeno sodišče pa ni sledilo predlogu pooblaščenca za dodelitev zadeve drugemu sodniku.