Jedro

Sodišče prve stopnje v predmetnem postopku ni postavilo izvedenca, ampak je (le) pridobilo mnenje izvedenca, ki je bilo izdelano glede pravdne sposobnosti tožnice v drugem (v bistvenem podobnem) postopku in na podlagi tega mnenja tožnici postavilo skrbnika za poseben primer, ne da bi pred izdajo izpodbijanega sklepa tožnici mnenje vsaj vročilo. Pritožnica utemeljeno opozarja, da bi ji moralo sodišče prve stopnje (tudi) v tekočem postopku omogočiti pravico do izjave oziroma dokaze o (ne)obstoju njene pravdne sposobnosti izvesti tudi v predmetnem postopku. Izvedba dokaza po uradni dolžnosti pomeni le, da lahko sodišče prve stopnje postavi izvedenca brez predloga stranke (in to v vsakem posameznem postopku), ko pa je postavljen, tudi za tak dokaz veljajo vsa pravila o izvajanju dokazov. Stranka ima pravico sodelovati pri izvedbi dokaza in podati pripombe na mnenje, ki jih mora sodišče obravnavati. To velja za vsak posamezni postopek, v katerem se ugotavlja procesna sposobnost stranke.

Izrek

Pritožbam se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

K pritožbama zoper sklep z dne 3. 5. 2017

1. S tem sklepom je sodišče prve stopnje tožnici postavilo skrbnika za poseben primer Center za socialno delo X, ki bo zastopal tožnico v predmetni pravdni zadevi. Skrbniku za poseben primer je naložilo, da se mora v osmih dneh od vročitve sklepa izjaviti o tem, ali odobrava vsa opravljena pravdna dejanja pooblaščenca tožnice in same tožnice v tem pravdnem postopku od vložitve tožbe naprej, sicer bo sodišče razveljavilo opravljena procesna dejanja in tožbo zavrglo.

2. Proti navedenemu sklepu sta se pritožila tožnica in Center za socialno delo X. 3. Tožnica trdi, da je napačen pravni pouk, da zoper ta sklep ni pritožbe. Zatrjuje bistveno kršitev določb postopka, ker bi moral biti ta sklep osebno vročen njej, ne pa njenemu pooblaščencu poslan z navadno pošto in vržen v poštni nabiralnik. Tožnica ni imela nobene možnosti sodelovati v postopku postavitve skrbnika za poseben primer in ji je kršena njena pravica do izjave v postopku. Ni res, da se je sodišču porodil dvom v tožničino procesno sposobnost, kar izhaja iz poteka postopka. Sodišče je le povzelo zaključke izvedenskega mnenja sodnega izvedenca, postavljenega v drugi zadevi, zoper katerega je poslala kopico neizpodbitnih dokazov, ki mnenje demantirajo. Sodnica tega izvedenskega mnenja tožnici ni poslala v morebitno izjavo ali komentar, niti ji ni dala možnosti sodelovati pri ugotavljanju njene procesne sposobnosti. Stranka mora biti obveščena o postopanju sodišča in o izvedenskih mnenjih, na podlagi katerih sodišče preverja strankino procesno sposobnost, stranka pa ima pravico in mora imeti možnost o tem se izjaviti. Ustavno sodišče je izrecno zapisalo, da sodišče ne sme uporabljati izvedenskih mnenj o procesni sposobnosti stranke iz drugih postopkov, temveč sme procesno sposobnost stranke preverjati le na podlagi suma v procesno sposobnost, ki se sodišču porodi v konkretni predmetni zadevi. Tožnica nadalje pojasnjuje, da je absolutno poslovno in procesno - pravdno sposobna ter duševno zdrava in prilaga štiri mnenja treh strokovnjakov, ki zajemajo tudi obdobje, obravnavano v predmetnem izpodbijanem sklepu. Ker sodišče zaradi kršitve postopkovnih pravil ni upoštevalo nobenega od njenih dokazil, niti ni tožnici omogočilo, da se seznani s postopkom, je tudi dejansko stanje napačno in nepravilno ugotovljeno.

4. Center za socialno delo X (v nadaljevanju CSD X) v svoji pritožbi uvodoma opozarja na kolizijo interesov in dejstvo, da ima tožnica na naslovu CSD prijavljeno zakonsko prebivališče. V zadevah odločanja o pravicah iz javnih sredstev tožnica vlaga pritožbe zoper odločitve CSD X tako, da gre pri predmetnem skrbništvu za kolizijo interesov, predvsem pa nezaupanje tožnice do dela CSD X, kar je v skrbniškem razmerju zelo pomembno. Iz sklepa ni razvidno, ali je bila tožnici dana možnost sodelovanja v postopku postavitve skrbnika, tudi CSD ni imel možnosti izrekanja privolitve ali neprivolitve, saj je po ZZZDR skrbniška vloga prostovoljna in častna. Nadalje poudarja, da v postavljenem roku osmih dni niti ne bi mogel podati izjave o odobritvi ali neodobritvi do sedaj opravljenih pravdnih dejanj.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Sodišču prve stopnje je v predmetni odškodninski pravdi podvomilo v to, ali je tožnica sposobna razumeti pomen svojih dejanj, oblikovati pravo voljo in jo ustrezno izjaviti v zunanjem svetu, posledično pa tudi dvom, ali je tožnica sposobna braniti svoje pravice in pravne interese. Po uradni dolžnosti je pridobilo izvedensko mnenje izvedenca mag. A. A., sodnega izvedenca za medicino (podpodročje psihiatrije), ki je bilo izdelano glede pravdne sposobnosti tožnice v drugi pravdni zadevi (P 1756/2015-III). Na podlagi ugotovitev izvedenca1 je sodišče na podlagi 211. in 212. člena Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) tožnici postavilo skrbnika za poseben primer, in sicer Center za socialno delo X. 7. V skladu z določbo 80. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti med drugim paziti tudi na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. Če sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, je treba o obstoju oziroma neobstoju procesne sposobnosti odločiti na podlagi skrbne presoje vseh okoliščin, in sicer s stopnjo zanesljivosti. Postavitev pod skrbništvo namreč predstavlja hudo omejitev človekovih pravic, saj tožnici onemogoča, da bi sama odločala o svojih pravicah in koristih in samostojno oblikovala svojo voljo.

8. Praviloma sodišče ugotavlja pravdno sposobnost stranke s pomočjo izvedenca ustrezne stroke, ki ga lahko postavi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje v predmetnem postopku ni postavilo izvedenca, ampak je (le) pridobilo mnenje izvedenca, ki je bilo izdelano glede pravdne sposobnosti tožnice v drugem (v bistvenem podobnem2 ) postopka in na podlagi tega mnenja tožnici postavilo skrbnika za poseben primer, ne da bi pred izdajo izpodbijanega sklepa tožnici mnenje vsaj vročilo. Pritožnica utemeljeno opozarja, da bi ji moralo sodišče prve stopnje (tudi) v tekočem postopku omogočiti pravico do izjave oziroma dokaze o (ne)obstoju njene pravdne sposobnosti izvesti tudi v predmetnem postopku. Izvedba dokaza po uradni dolžnosti pomeni le, da lahko sodišče prve stopnje postavi izvedenca brez predloga stranke (in to v vsakem posameznem postopku), ko pa je postavljen, tudi za tak dokaz veljajo vsa pravila o izvajanju dokazov3. Stranka ima pravico sodelovati pri izvedbi dokaza in podati pripombe na mnenje, ki jih mora sodišče obravnavati. To velja za vsak posamezni postopek, v katerem se ugotavlja procesna sposobnost stranke.

9. Utemeljen je torej pritožbeni očitek, da tožnica ni imela možnosti sodelovati v postopku postavitve skrbnika za poseben primer in ji je bila kršena njena pravica do izjave v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Čeprav je že navedena bistvena kršitev določb postopka narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa (3. točka 365. člena ZPP), pritožbeno sodišče še dodaja, da bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku, če bo ponovno tožnici postavilo skrbnika, ustrezno upoštevati tudi pritožbene navedbe CSD, zlasti tiste, ki kažejo na možnost obstoja kolizije interesov, ker naj bi bila tožnica v sporih s CSD X v zadevah odločanja o pravicah iz javnih sredstev (prim. 181. člen ZZZDR).

K pritožbi zoper sklep z dne 22. 5. 2017

10. S sklepom z dne 22. 5. 2017 je sodišče prve stopnje zavrglo tožničin predlog za izločitev sodnega izvedenca mag. A. A. 11. Zoper navedeni sklep se je pritožila tožnica, ki pojasnjuje, da je bil izdan nezakonit sklep o postavitvi skrbnika za poseben primer in se v celoti sklicuje na pritožbo, ki jo je vložila zoper ta sklep. Poudarja, da je duševno zdrava. Sodišče je kršilo načelo dispozitivnosti in razpravnosti, saj glede sposobnosti tožnici ni omogočilo nobene in nikakršne razprave. Tožnico bi moralo sodišče na nek način najprej obvestiti, da poteka tovrsten postopek, nato imenovati sodnega izvedenca, mu odrediti konkretno nalogo, pribaviti izvedensko mnenje in ga posredovati tožnici v izjavo ter na podlagi njene izjave in njenih dokazov ob tem postopati dalje. Tožnica je na mnenje izvedenca A. A. podala resne in utemeljene pripombe in strokovne protidokaze, ki jih sodišče noče obravnavati. Tožnica ima po ZPP pravico zahtevati izločitev sodnega izvedenca iz razlogov, ki jih je navedla v zavrženi zahtevi, izločitev pa je zahtevala v zakonitem osemdnevnem roku, od kar se je seznanila s tem, da je sodišče nezakonito uporabilo njegovo kvazi izvedensko mnenje. Sodišče je kršilo postopek, ker tožnice ni seznanilo z izvedenskim mnenjem, ki ga je uporabilo kot podlago svoje odločitve in ji ni dalo možnosti, da se o mnenju izjavi. Z izpodbijanim sklepom je tožnici že drugič odvzeta možnost sodelovanja v sodnem postopku in kršena njena pravica do izjave.

12. Pritožba je utemeljena.

13. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje zavrglo tožničino zahtevo za izločitev izvedenca kot nedovoljeno zato, ker je zavzelo stališče, da izvedenec v predmetni zadevi sploh ni bil postavljen in posledično tudi pravila o izločitvi izvedenca (247. člen ZPP v zvezi s 70. členom ZPP) ne pridejo v poštev. Stališče sodišča je zmotno iz razlogov, ki so že navedeni v 8. točki obrazložitve tega sklepa, zato je višje sodišče pritožbi tožnice ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

1 Izvedenec je pri tožnici diagnosticiral blodnjavo motnjo F22.0, ki je kronična psihoza blizu shizofrenega kroga. Po njegovi oceni je tožnica formalno sicer sposobna sodelovati v pravdnem postopku, vendar vsebinsko izhaja iz zmotnih predpostavk, kar pomeni, da je njena sposobnost insuficientna. Njeno izvajanje je logično in sledi ustreznemu zaporedju in zaključkih, vendar temelji na zmotni - blodni domnevi, da so sistemi in posamezniki nastrojeni priti njej in si prizadevajo, da bi ji škodovali. Po mnenju izvedenca je tožnica bolezensko neuvidevna in posledično nesposobna razumeti pomen svojih dejanj, oblikovati pravo voljo ter skrbeti za varstvo svojih pravic v postopku. 2 Tožnica je vložila 7 odškodninskih tožb. 3 Med drugim tudi, da sodišče lahko uporabi dokaz (pisno izvedensko mnenje) iz drugega postopka, če stranka temu ne nasprotuje ali če sta bili obe stranki udeleženi v drugem postopku in dokaza ni mogoče več izvesti. Opisano ustaljeno stališče sodne prakse je po uveljavitvi novele ZPP-E sedaj izrecno zapisano v 219. a členu ZPP.