Jedro

Iz zapisnika nedvomno izhaja, da je pritožnica izrazila zadržke glede veljavnosti oporok. Sodišče prve stopnje ji je postavilo rok, da se izjasni o tem, ali priznava oporoki, vendar je pri tem nepravilno uporabilo materialno pravo glede materialnopravnih posledic, če v roku na poziv ne bo odgovorila. Pritožnica bi namreč kot edina prišla v poštev pri dedovanju po zakonu. Priznanje oporoke torej zanjo dejansko pomeni, da se odpoveduje svoji dedni pravici. Taka odpoved pa ne more biti le konkludentna, ampak mora biti izrecno podana.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Novi Gorici ugotovilo, da je zapustnik napravil lastnoročno in ustno oporoko, s katerima je vse svoje premoženje zapustil nečakinji M. P., ugotovilo obseg premoženja, ugotovilo, da zakonita dedinja v za to določenem roku oporokama ni ugovarjala, za dedinjo razglasilo oporočno dedinjo ter odredilo vpis v zemljiški knjigi.

Zoper sklep se pritožuje zakonita dedinja in navaja, da oporoke ne priznava. Sodišče ji ni poslalo nobenega pisnega opozorila v zvezi s 30 dnevnim rokom za izjasnitev, pričakovala je, da bo dobila vabilo na narok. Na ustno obravnavo 29.11.2007 ni mogla, ker je bila bolna, o čemer je sodišče tudi obvestila. Ima 88 let. Pričakovala je, da bo narok preložen, meni, da je rok, ki je bil na tej obravnavi določen za njeno izjavo, nezakonit. Izjavlja, da zapuščino sprejema, oporok pa ne priznava. Predlaga razveljavitev sklepa.

V odgovoru na pritožbo je oporočna dedinja prerekala pritožbene navedbe, ki ne držijo. Pritožnica ne potrebuje tuje pomoči, v času, ko se je zapustnik zaradi psihofizičnega nasilja umaknil v Dom upokojencev, ni nikogar zanimalo, kako se počuti in kaj rabi. Samooklicani dediči tudi intenzivno posegajo in uničujejo, kar je pokojni namenil njej.

Pritožba je utemeljena.

Nerazumljive in v nasprotju z zapisnikom naroka so pritožbene navedbe, da se tožnica zaradi bolezni ni mogla udeležiti naroka 29.11.2007. Na tem naroku je bila namreč navzoča. Iz zapisnika istega naroka nedvomno izhaja, da je pritožnica izrazila zadržke glede veljavnosti oporok. Sodišče prve stopnje ji je postavilo rok, da se o izjasni o tem, ali priznava oporoki, vendar je pri tem nepravilno uporabilo materialno pravo glede materialnopravnih posledic, če v roku na poziv ne bo odgovorila. Pritožnica bi namreč kot edina prišla v poštev pri dedovanju po zakonu. Priznanje oporoke torej zanjo dejansko pomeni, da se odpoveduje svoji dedni pravici. Taka odpoved pa ne more biti le konkludentna, ampak mora biti izrecno podana. Ker zaradi napačnega materialnopravnega stališča sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vseh odločilnih dejstev, je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep razveljaviti, zadevo pa vrniti v novo odločanje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju - ZD). Odločitev sodišča prve stopnje glede ustne oporoke je tudi najmanj preuranjena. Kadar dediči zatrjujejo, da je zapustnik naredil ustno oporoko, morajo hkrati podati tudi ustrezne navedbe, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da ustno izjavljena volja izpolnjuje pogoje za ustno oporoko. Zgolj navedbe, da je zapustnik izrazil svojo voljo, nato pa zaspal, ob dejstvu, da je umrl šele čez nekaj dni, ne zadoščajo. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku razčistiti z oporočno dedinjo, v kakšnih okoliščinah je bila podana ustna oporoka in se nato opredeliti, ali na ugotovljen način in v ugotovljenih okoliščinah izražena volja ustreza pogojem za ustno oporoko po ZD, nato pa glede na svoje zaključke nadaljevati s postopkom. Če bo izvajalo postopek z ustno oporoko, je treba opozoriti na določbi 196. člena o zaslišanju prič ustne oporoke (sodišče namreč ni razpolagalo z zapisom ustne oporoke, ki bi ga priči podpisali) in na določbe o razglasitvi ustne oporoke.