Jedro

Oblika uveljavljanja terjatve (tožba, nasprotna tožba, ugovor procesnega pobotanja, ugovor pobotanja kot ugovor ugasle pravice) pogojuje način oblikovanja izreka sodbe in posledično obseg objektivnih meja pravnomočnosti, ki iz tako ali drugače oblikovanih izrekov izhajajo, na samo razporeditev dokaznega bremena pa ne vpliva. Na tožniku je, da dokaže terjatev, katere plačilo zahteva, na tožencu pa, da dokaže terjatev, s katero se na določen način brani.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v stroškovnem delu (4. tč. izreka) spremeni tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, nastale pred sodiščem prve stopnje.

Pritožba se v ostalem delu zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (2. tč. izreka) potrdi.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo obstoj tožnikovih terjatev do toženca v višini 1.147,55 EUR, 880,00 EUR in 519,25 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (1. tč. izreka) ter neobstoj toženčeve terjatve do tožnika v višini 147,71 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. tč. izreka). Tožencu je posledično naložilo, naj tožniku v 15 dneh plača njegove terjatve, opisane v 1. tč. izreka, presežni tožbeni zahtevek pa je zavrnilo (3. tč. izreka). Toženca je še zavezalo k plačilu 913,67 EUR tožnikovih pravdnih stroškov z zamudno posledico (4. tč. izreka). Zaradi umika tožbe je s sklepom ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja.

(2) Zoper 2. in 4. tč. izreka navedene sodbe (ne pa tudi zoper sklep) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani del sodbe spremeni oziroma vsaj razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi stroške. Ne strinja se z ugotovitvijo, da toženec ni dokazal obstoja svoje terjatve v višini 147,71 EUR. Breme dokazovanja, da je ta znesek dolžan plačati toženec, namreč nosi tožnik; tožencu ni mogoče naložiti dokaznega bremena glede negativnih dejstev (da nečesa ni dolžan plačati). V zvezi s stroškovnim delom odločitve poudarja, da je ves čas postopka priznaval dolg do tožnika iz naslova najemnine (25.000,00 SIT oziroma 110,00 EUR mesečno); ker je ta del zahtevka pripoznal, bi moralo sodišče uporabiti 157. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami; od tu ZPP). Ker ima toženec iz naslova vlaganj v tožnikovo nepremičnino tudi denarni zahtevek, ki ga je pobotal s tožnikovimi terjatvami, ni mogoče reči, da je dal povod za pravdanje glede najemnine. Opozarja še, da tožnik zahtevka za izselitev ni umaknil takoj po toženčevi izselitvi, pač pa mnogo kasneje. Sicer pa s tem zahtevkom tožnik niti ne bi mogel uspeti, saj mu ni povrnil vlaganj (2. odst. 112. čl. Stanovanjskega zakona, Ur. l. RS, št. 69/2003, s spremembami).

(3) Na pritožbo tožnik ni odgovoril. (4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Pritožbeno stališče v zvezi z uporabo pravila o dokaznem bremenu je materialnopravno zmotno. Breme dokazovanja obstoja in višine terjatve nosi stranka, ki to terjatev uveljavlja zoper drugo stranko. Oblika uveljavljanja terjatve (tožba, nasprotna tožba, ugovor procesnega pobotanja, ugovor pobotanja kot ugovor ugasle pravice) pogojuje način oblikovanja izreka sodbe in posledično obseg objektivnih meja pravnomočnosti, ki iz tako ali drugače oblikovanih izrekov izhajajo, na samo razporeditev dokaznega bremena pa ne vpliva. Na tožniku je, da dokaže terjatev, katere plačilo zahteva, na tožencu pa, da dokaže terjatev, s katero se na določen način brani. Pritožnik tudi zmotno meni, da mu je s tem naloženo dokazovanje negativnega dejstva; dokazna tema namreč ni toženčeva, temveč tožnikova dolžnost plačila zatrjevane terjatve. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je zaradi spoznavne krize glede toženčeve v pobot uveljavljane terjatve (preplačilo stroškov električne energije) štelo, da le-ta ne obstaja (idem est non esse aut non probari; 215. čl. ZPP). Sicer pa samega dejanskega zaključka, da toženec ni dokazal zatrjevanega preplačila, slednji opredeljeno ne izpodbija.

(6) Glede tu obravnavanega dela izpodbijane sodbe (2. tč. njenega izreka) pritožbeni očitki niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo napak, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), zato je bilo treba v tem delu pritožbo toženca zavrniti in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

(7) Delno pa je pritožba utemeljena glede stroškovne odločitve. Do pripoznave zahtevka (izrecne, nedvoumne in brezpogojne izjave toženca nasproti sodišču, da je zahtevek tožnika utemeljen), ki bi imela posebno stroškovno posledico, v konkretnem primeru ni prišlo. Četudi bi bilo toženčevo izjavo, da priznava stroške najemnine v višini 25.000,00 SIT mesečno (list. št. 48), mogoče razumeti kot pripoznavo, bi bila ta prepozna. Podal jo je namreč šele po tem, ko se je na glavni obravnavi spustil v obravnavanje glavne stvari (157. čl. ZPP). Drži, da je tožnik umaknil zahtevek za izselitev šele nekaj časa po njegovi izpolnitvi, a to pomeni le, da gredo tožencu stroški v vmesnem času opravljenih dejanj (1). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da že navedene ter druge okoliščine primera (tožnik je uspel s približno polovico svojega denarnega zahtevka, toženec pa je s svojim pobotnim ugovorom v celoti propadel; strankama so stroški nastali v približno enaki višini) narekujejo stroškovno odločitev, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ki so nastali pred sodiščem prve stopnje (2. odst. 154. čl. ZPP). Zato je v tem delu pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v stroškovnem delu (4. tč. izreka) ustrezno spremenilo (5. alineja 358. čl. ZPP).

(8) Zavrnitev pritožbe glede glavne stvari obsega tudi zavrnitev zahteve za povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Po določbi 1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP nosi stroške pritožbenega postopka pritožnik sam, saj je s pritožbo (delno) uspel le v stroškovnem delu.

(1) Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2006, str. 41 (glej predvsem v op. 88 citirano judikaturo).