Jedro

O prošnji za dodelitev BPP tožniku v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje je bilo že pravnomočno odločeno, in sicer je bila BPP tožniku odobrena z odločbo Bpp 58/2023, ki je pravnomočna. Zato je toženka ponovno prošnjo utemeljeno zavrgla glede na določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani V K 46440/2022. 2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženka vpogledala v odločbo Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 58/2023 z dne 9. 2. 2023, iz katere izhaja, da je tožniku že bila dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani I Kpr 46440/2022 in za zastopanje določena Odvetniška družba A., o.p., d.o.o. iz Ljubljane. Ob sklicevanju na 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) toženka pojasni, da je bilo o zahtevi, za katero tožnik ponovno vlaga prošnjo, že odločeno, dejansko stanje ali pravna podlaga pa sta ostali isti. Okoliščina, da je kazenski postopek iz faze preiskave (I Kpr) prešel v fazo glavne obravnave (V K), ne more privesti do drugačne odločitve, saj gre za isti kazenski postopek zoper istega obdolženca, pred istim sodiščem, zaradi istih kaznivih dejanj in je v prvotni ugodilni odločbi vsebovano tako zastopanje v preiskavi kot v fazi obravnave, vlaganje rednih pravnih sredstev in eventualno zastopanje pred sodiščem druge stopnje. Vsebinska obravnava vloge in izdaja odločbe posledično ni potrebna, saj je ustrezna želena vrsta in oblika BPP že zajeta v izdani ugodilni odločbi. Ker je prošnja tožnika za dodelitev BPP nedovoljena, je toženka prošnjo zavrgla.

3. Tožnik zoper izpodbijani sklep vlaga tožbo v upravnem sporu iz razlogov nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in odloči, da se v celoti ugodi tožnikovi prošnji za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v zadevi I 1394/2021 Okrajnega sodišča v Ljubljani, oziroma podrejeno, da se zadeva vrne v ponovno odločanje toženki, kot izbranega izvajalca BPP pa se določi odvetnika B. B. Zahteva tudi povrnitev stroškov upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V tožbi pojasnjuje, da je odvetniška pisarna A. določena za drugega BPP prosilca in še to za Kpr postopek in ne glavni kazenski postopek. V zadevi je prošnjo vložil C. C., tožnik, in ne D. D., glede česar sodišče predhodno še ni odločilo, zato bi moralo njegovi prošnji ugoditi. Ob sklicevanju na 13. in 14. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ugotavlja, da tožnik izpolnjuje pogoje za BPP, saj je brez premoženja. Zatrjuje še, da je bil z izpodbijano odločitvijo očitno diskriminiran v primerjavi z upravičenci, ki jim je BPP v celoti odobrena in katerim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij. Gre za kršitev določb 14. člena Ustave RS v zvezi s 1. členom ZBPP, po katerih prosilec za BPP ne sme biti diskriminiran zaradi nobene osebne okoliščine, tudi ne zaradi stanu, kateremu pripada tožnik (da je brezposeln pek).

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V predmetni zadevi je sporna pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka zavrgla tožnikovo prošnjo za BPP, in sicer iz razloga, ker je bilo o zahtevi, za katero tožnik ponovno vlaga prošnjo, že odločeno, dejansko stanje ali pravna podlaga pa sta ostali isti, pri čemer je bilo njegovemu zahtevku za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani I Kpr 46440/2022 ugodeno.

7. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP, če ta zakon ne določa drugače, toženka postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej po ZUP. Tudi po presoji sodišča je v tem zakonu imela podlago, da je predmetno prošnjo zavrgla, in sicer v 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da pristojni organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

8. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je pristojni organ za BPP Okrožnega sodišča v Novem mestu dne 9. 2. 2023 izdal odločbo Bpp 58/2023, iz katere izhaja, da je bila tožniku dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani I Kpr 46440/2022, za zastopanje pa je bila določena Odvetniška družba A., o.p., d.o.o. iz Ljubljane. Kot nadalje izhaja iz izpodbijanega sklepa, je tožnik 3. 5. 2023 vložil predmetno prošnjo za BPP, s katero je ponovno uveljavljal dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani V K 46440/2022. 9. Toženka je pravilno ugotovila, da je bilo o prošnji za dodelitev BPP tožniku v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje v navedeni kazenski zadevi že pravnomočno odločeno, in sicer je bila BPP tožniku odobrena z odločbo Bpp 58/2023, ki je pravnomočna. Zato je toženka ponovno prošnjo utemeljeno zavrgla glede na določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Tožnik sicer v tožbi navaja, da je prošnjo za dodelitev BPP vložil C. C., kar ne drži. Iz prošnje za dodelitev BPP jasno izhaja, da je le-to vložil D. D. Nanj se tudi glasi izpodbijani sklep, prav tako je bila predmetna tožba vložena s strani D. D., zato ta navedba tožnika ni utemeljena. V zvezi z navedbo tožnika, da je bila BPP dodeljena za Kpr postopek in ne glavni postopek, sodišče pritrjuje toženki, da okoliščina, da je kazenski postopek iz faze preiskave prešel v fazo glavne obravnave, ne more privesti do drugačne odločitve. Gre namreč za isti kazenski postopek zoper istega obdolženca pred istim sodiščem, za katerega je bila tožniku že dodeljena BPP v želeni vrsti in obliki. Tožnik je torej pridobil pravice, ki jih je sedaj s prošnjo, ki jo je toženka z izpodbijanim sklepom zavrgla, želel ponovno uveljavljati. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožnika na izvršilni postopek, saj se v obravnavani zadevi ne odloča o BPP v izvršilnem postopku I 1394/2021, ampak o BPP v kazenskem postopku V K 46440/2022. 10. Ker je bila z izpodbijanim sklepom utemeljeno sprejeta procesna odločitev o zavrženju predmetne prošnje za BPP, kar pomeni, da niso podani formalni pogoji za vsebinsko obravnavanje te prošnje, na odločitev nimajo vpliva tožbene navedbe, ki se nanašajo na izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Tožbeni očitki o kršitvi določbe 14. člena Ustave RS so posplošeni in po povedanem na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Sodišče tako le še dodaja, da iz izpodbijanega sklepa v ničemer ne izhaja, da bi toženko pri odločanju vodili motivi oziroma osebne okoliščine v zvezi s tožnikom, kot ta pavšalno namiguje.

11. Glede na vse navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijani sklep pravilen in utemeljen na zakonu, pravilen je bil tudi postopek njegove izdaje. Tožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev o zadevi med strankama ni sporno, temveč je sodišče odločalo o pravnem vprašanju, je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. 12. Odločitev o stroških upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

13. Tožnik je hkrati s tožbo podal predlog za taksno oprostitev, zato sodišče še pojasnjuje, da se sodna taksa v tem upravnem sporu, glede na določbo šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeno sodno prakso, ne plača. Ker je torej plačila sodne takse v tem upravnem sporu tožnik oproščen že glede na zakon, sodišče o tem ne bo odločalo s sklepom.

14. Sodišče je v zadevi odločilo po sodniku posamezniku na podlagi 2. alinee drugega odstavka 13. člena ZUS-1.