Jedro

V 2. odstavku 154. člena ZPP je določeno, da če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izreku o stroških tako spremeni, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

Toženec je dolžan tožeči stranki povrniti 99,62 EUR pritožbenih stroškov v 15 dneh pod izvršbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 299,59 EUR z obrestmi. V presežku, za znesek 488,23 EUR, je tožbeni zahtevek zavrnilo, tožeči stranki pa naložilo, da tožencu povrne 206,58 EUR pravdnih stroškov.

Proti sodbi, ki jo izpodbija le v sodbi vsebovanem sklepu o stroških postopka, je tožeča stranka vložila pritožbo iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče prve stopnje svoje odločitve o stroških ne bi smelo opreti na določbo 1. odstavka 154. člena ZPP, temveč na določbo 2. odstavka istega člena in sicer zato, ker bi pri odločanju o stroških moralo upoštevati vse okoliščine primera, ne pa le uspeh v glavni stvari. Tudi znesek 488,23 EUR, za katerega je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, je sodišče tožeči stranki priznalo v okviru pravdnih stroškov kot predpravdne stroške, poleg tega pa je bil toženec tisti, ki je bil odgovoren za nastanek pravdnih stroškov, ker je neupravičeno odklanjal vrnitev neupravičeno izplačane odškodnine. Tožeča stranka je tudi po temelju v celoti uspela.

Pritožba je utemeljena.

V 2. odstavku 154. člena ZPP je določeno, da če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. V konkretnem primeru je ob upoštevanju vseh okoliščin primera nedvomno ustrezno, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ne glede na to, da je tožeča stranka v pravdi po višini uspela v glavni stvari le z 38 %. Pretežen del stroškov je nastal zaradi obravnavanja temelja zahtevka, vtoževane predpravdne stroške, glede katerih je tožbeni zahtevek zavrnilo, je sodišče tožeči stranki priznalo v okviru pravdnih stroškov, s samo zavrnitvijo tega dela zahtevka v glavni stvari, pa niso nastali posebni stroški. Vse navedene okoliščine kažejo na to, da je pravilna v pritožbi predlagana odločitev, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep o stroških, vsebovan v sodbi prvostopnega sodišča spremenilo tako, kot izhaja iz izreka drugostopnega sklepa.

Ker je tožeča stranka s pritožbo v celoti uspela, ji je pritožbeno sodišče priznalo v breme toženca pritožbene stroške, katerih odmera je razvidna na stroškovniku na pritožbi.