Jedro

Presoja pogoja za dopustitev revizije iz 1. alineje prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, to je, ali je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, je prepuščena izključno sodišču druge stopnje. Takšne presoje stranka s pritožbo ne more izpodbijati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožene stranke po izvedeni pritožbeni obravnavi spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je kot neutemeljen zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo razlike plače za čas od avgusta 1997 do marca 2000 v skupnem neto znesku 449.294,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 19.7.1999, oziroma od kasneje zapadlih mesečnih razlik, do plačila glavnice. Hkrati je tožniku naložilo plačilo toženkinih stroškov postopka. Ob ugotovitvi, da v zadevi revizija po zakonu ni dovoljena, je sklenilo, da se revizija tudi ne dopusti, ker razlogi za dopustitev revizije v smislu določb 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/04) niso podani.

Zoper sklep o nedopustitvi revizije vlaga tožnik pritožbo in se v njej sklicuje na pomen zadeve, ker je pred sodiščem v teku več enakih sporov med delavci in toženo stranko. Sicer pa sodišču druge stopnje v zvezi z izdajo sodbe očita bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno pravno presojo odločilnih dejstev.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi določb 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 lahko stranka vloži pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije le iz razloga po 2. alineji 1. odstavka tega člena, to je, če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Presoja pogoja za dopustitev revizije iz 1. alineje tega člena, to je, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, je torej prepuščena izključno sodišču druge stopnje in takšne presoje stranka s pritožbo ne more izpodbijati. Prav tako ne predstavljajo dovoljenega pritožbenega razloga navedbe, iz katerih izhaja nestrinjanje tožnika s postopanjem sodišča druge stopnje in z njegovo pravno presojo.

Tožnik pritožbenega razloga, kot je opredeljen v 2. alineji 1. odstavka 32. člena ZDSS-1, ni uveljavljal. Zato njegova pritožba ni utemeljena. V smislu določb 2. točke 365. člena ZPP je zato Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.