Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik bi moral za gradnjo obravnavanega objekta pridobiti gradbeno dovoljenje. To ne velja le za gradnjo novega objekta, temveč tudi za rekonstrukcijo obstoječega. Rekonstrukcijo je smiselno mogoče izvesti le na obstoječem objektu, kar pomeni, da situacije, ko je bil predmetni objekt najprej v celoti odstranjen in nato zgrajen na novo, ni mogoče šteti za rekonstrukcijo.
Tožba se zavrne.
1. Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku naložila, da mora takoj po vročitvi te odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo tam opisanega nezahtevnega objekta na zemljišču s parcelno št. 2570 k.o.... (prva točka izreka) ter to nelegalno gradnjo v roku štirih mesecev po vročitvi odločbe na svoje stroške odstraniti in vzpostaviti prejšnje stanje (druga točka izreka), sicer bo začet postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah ali s prisilitvijo (tretja točka izreka). Poleg tega je prvostopenjski organ za navedeni objekt izrekel prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1; četrta točka izreka) in odločil, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (peta točka izreka), da je odločba izdana po uradni dolžnosti in je takse prosta (šesta točka izreka) ter da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (sedma točka izreka).
2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da so bile lastnosti obravnavanega objekta ugotovljene na inšpekcijskem ogledu, da objekt zaradi svojih dimenzij in namembnosti pomeni nezahteven objekt, za gradnjo katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, in da tožnik po lastni izjavi tega dovoljenja ni pridobil. 3. Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo, iz obrazložitve njegove odločbe pa izhaja, da pritožbena navedba, da je tožnik zgolj obnovil stari objekt, ni utemeljena, saj je iz podatkov spisa razvidno, da je tožnik stari leseni objekt v celoti odstranil in ga nadomestil z novim, zidanim. Da za ta objekt plačuje davek od premoženja in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na odločitev ne more vplivati, zakon pa v primeru nelegalne gradnje ne predvideva drugačnega ukrepa od izrečenega.
4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je imel na parceli št. 2570 k.o. ... objekt v skupni izmeri 18 m2, star več kot 60 let, sestavljen iz garaže in drvarnice, kar je razvidno iz geodetskega posnetka in katastrskega načrta. Na tlorisu stare plošče je želel obnoviti ter rekonstruirati garažo in drvarnico v drugačni, nekaj večji tlorisni površini (ki jo skupaj z merami objekta tudi navaja), vendar je inšpektorica obnovitvena dela ustavila. Sodišče prosi, naj zadevo preuči, ker se mu ne zdi sporna oziroma smiselno sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek.
5. Toženka na tožbo ni odgovorila.
6. Tožba ni utemeljena.
7. Sodišče uvodoma pripominja, da tožba sicer formalno ne vsebuje vseh sestavin, predpisanih v prvem odstavku 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj tožnik ni navedel naziva toženca in upravnega akta, ki se izpodbija s tožbo, niti ni izrecno predlagal, kako in v čem naj se izpodbijana odločba odpravi. Tožnik svoje tožbe na poziv sodišča (prvi odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom ZUS-1) sicer ni dopolnil, vendar po presoji sodišča vse prej naštete sestavine tožbe - ki v njej sicer niso izrecno navedene - iz besedila tožbe in izpodbijane odločbe, ki je tožbi priložena, izhajajo dovolj nedvoumno, da jo je sodišče lahko obravnavalo.
8. V zvezi z odločitvijo sodišče v celoti sprejema obrazložitev toženke. Kot je ta pravilno navedla, bi tožnik moral za gradnjo obravnavanega objekta pridobiti gradbeno dovoljenje. To ne velja le za gradnjo novega objekta, temveč tudi za rekonstrukcijo obstoječega (prvi odstavek 3. člena ZGO-1).
9. Ob tem pa sodišče dodaja, da obravnavane gradnje niti ni mogoče šteti za rekonstrukcijo, kot zmotno meni tožnik. Po opredelitvah ZGO-1 namreč rekonstrukcija objekta pomeni spreminjanje njegovih tehničnih značilnosti in prilagajanje spremenjeni namembnosti ali potrebam, oziroma izvedbo del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge izboljšave (točka 7.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Rekonstrukcijo je torej smiselno mogoče izvesti le na obstoječem objektu, kar pomeni, da situacije, ko je bil predmetni objekt najprej v celoti odstranjen in nato zgrajen na novo, ni mogoče šteti za rekonstrukcijo.
10. To izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse tukajšnjega sodišča (prim. npr. I U 1744/2013, I U 192/2012, I U 570/2015). Podobno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 186/2012, v kateri je sodišče navedlo, da v primeru, ko je objekt zgrajen v večjih ali drugačnih izmerah ali na drugi lokaciji ali z drugačnimi odmiki in lega ni takšna, kot je predpisana z izdanim gradbenim dovoljenjem, za vzpostavitev zakonitega stanja pa bi bilo treba odstraniti celoten objekt, ne gre več za neskladno gradnjo, saj z odstranitvijo celotnega objekta ne bi bilo vzpostavljeno stanje, dovoljeno z gradbenim dovoljenjem, tako da gre za nelegalno gradnjo.
11. Da je bil prvotni objekt v celoti odstranjen, toženka izrecno navaja v obrazložitvi drugostopenjske odločbe, tožnik pa ne le, da ne navaja ničesar drugega, temveč enako dejansko stanje posredno izhaja celo iz tožbenih navedb, saj tožnik v tožbi za ?rekonstruirani? objekt navaja povsem drugačne dimenzije kot za prvotnega. Sodišče se zato strinja tako s stališčem toženke, da je treba obravnavani objekt šteti za novogradnjo, kot tudi z njeno navedbo, da ZGO-1 v takem primeru ne predvideva drugačne sankcije, kot je bila izrečena v obravnavani zadevi.
12. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Tožnik v tožbi ni predlagal nobenih novih dokazov, kot je bilo obrazloženo pa se tožbene navedbe glede pravno odločilnih okoliščin v bistvenem skladajo z navedbami toženke. Sodišče je zato v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na seji.