6. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Alojza Senekoviča iz Maribora na seji dne 6. oktobra 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 13. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (Uradni list RS, št. 119/02) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik meni, da je prvi odstavek 13. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (v nadaljevanju ZOUTI-A) v neskladju z 72. členom Ustave. Meni, da je bila ureditev v 16. členu Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (Uradni list RS, št. 57/96 in nasl. – v nadaljevanju ZOUTI-UPB1), ki je bila spremenjena z izpodbijano določbo, primernejša. Izpodbijana določba naj bi omogočala, da v gostinskih lokalih ni ločenih prostorov za nekadilce. Pobudnik še navaja, da se določb ZOUTI-UPB1 v praksi ne spoštuje.

B.

2.S prvim odstavkom 13. člena ZOUTI-A se je spremenil drugi odstavek 16. člena ZOUTI-UPB1, tako da se je na koncu drugega stavka dodalo besedilo "tako, da se z ustreznim prezračevanjem ali fizično ločitvijo prepreči mešanje zraka".[1]

3.Pobudnik trdi, da je izpodbijana določba v neskladju z 72. členom Ustave (zdravo življenjsko okolje), ker naj ne bi omogočala fizične ločitve med kadilci in nekadilci v prostoru, tako kot je to omogočala prejšnja ureditev. Ta trditev ne drži. Tudi pred spremembo 16. člena ZOUTI-UPB1 lastnik, najemnik ali uporabnik objekta ni bil dolžan fizično ločiti kadilskih in nekadilskih prostorov, kot zmotno meni pobudnik. Iz Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov – prva obravnava – EPA 555–III (Poročevalec DZ, št. 103/02) izhaja, da se prav z izpodbijano določbo omogoča učinkovitejša zaščita nekadilcev pred kajenjem v zanje namenjenih prostorih gostinskih lokalov. S prvim odstavkom 13. člena ZOUTI-A se je bolj natančno določil način ločitve prostorov, namenjenih kadilcem in nekadilcem, tako da v praksi ne bi prihajalo do neustreznega razmejevanja prostorov, prav na način, ki mu nasprotuje pobudnik (samo z ločitvijo miz oziroma sedišč za nekadilce).

4.Ustavno sodišče ne more v okviru presoje predpisa ocenjevati pravilnosti in zakonitosti ravnanja naslovnikov pravnih norm v ZOUTI-UPB1 in organov, pristojnih za nadzor nad izvajanjem zakona. Ustavno sodišče se zato v obravnavani zadevi ni spuščalo v presojo trditev pobudnika, ki se nanašajo na kršitve ZOUTI-UPB1 v praksi.

5.Ker je pobuda za oceno ustavnosti prvega odstavka 13. člena ZOUTI-A očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03-popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

Opomba:

[1]Drugi odstavek 16. člena ZOUTI-UPB1 je pred spremembo določal: "Ne glede na določbe 15. člena tega zakona velikost prostora za kadilce določi lastnik, najemnik ali uporabnik objekta. Prostor se jasno označi kot prostor za kadilce in se loči od prostora za nekadilce."