Jedro

Sodišče prve stopnje predloženega obvestila zdravniku ni zavrnilo zgolj z navedbo, da ni podano na pravilnem obrazcu, temveč je ocenilo, da opravičilo ni ustrezno, ker iz njega sploh ni razvidno, ali storilki zdravstveno stanje res onemogoča prihod na zaslišanje.

Storilka se je z neprihodom na narok odrekla podaji zagovora na sodišču. Dopolnitev postopka z izvajanjem novih dokazov bi morala pritožnica zahtevati v času postopanja okrajnega sodišča, ker je postopek ugotavljanja dejstev in dokazov končan z izdajo sodbe ter se dejstva in dokazi v hitrem postopku primarno ugotavljajo v postopku, ki ga vodi prekrškovni organ, sekundarno pa v postopku pri okrajnem sodišču.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v zvezi s plačilnim nalogom prekrškovnega organa.

II. Pritožnico se oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

Obrazložitev

1. Prekrškovni organ Policijska postaja (PP) Ljubljana Vič je storilki za prekršek po drugem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) izdal plačilni nalog 120040611 z dne 21. 5. 2019, v katerem ji je naložil plačilo globe 333,83 EUR; po vloženi zahtevi za sodno varstvo pa je o prekršku odločilo Okrajno sodišče v Ljubljani z uvodoma navedeno sodbo, da se zahteva za sodno varstvo zavrne kot neutemeljena (točka I izreka) in da mora storilka plačati kot stroške postopka sodno takso v višini 40,00 EUR (točka II izreka).

2. Proti sodbi vlaga pravočasno pritožbo storilka z navedbo, da se s sodbo ne strinja, zato poziva pritožbeni organ, da jo razveljavi in jo oprosti krivde za očitani prekršek, ki ga ni storila ali pa naj naloži prekrškovnemu sodišču, da se skliče nova obravnava, kjer bo deležna pravičnega in poštenega sojenja ter se ji dopusti detajlna obrazložitev dejanskega stanja, saj je sedanja sodba izdana na osnovi zmotnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pri čemer je sodnica tudi kršila kontradiktornost in je ignorirala prav vse njene navedbe. Podrobnosti obrazložitve bo podala v dopolnitvi, ko pride odvetnik z dopusta.

3. Višje sodišče ugotavlja, da pritožnica dopolnitve pritožbe ni vložila; prav tako prekrškovni organ ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je preizkusilo sodbo o prekršku v smeri pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti, kot to določa 159. člen Zakona o prekrških (ZP-1), saj je upoštevalo, da se pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje o zahtevi za sodno varstvo obravnava po določbah pritožbenega postopka (šesti odstavek 66. člena ZP-1). Ob takem pregledu zadeve ugotavlja, da v postopku proti storilki ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, prav tako ni prišlo do kršitev materialnega prava na njeno škodo in njena pritožba (ki je do neke mere celo nedovoljena, ker uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje) ni utemeljena.

6. Pritožnica neutemeljeno uveljavlja, da ji je bila kršena pravica do poštene obravnave in da bi sodnica lahko upoštevala njene zdravstvene razloge, zaradi katerih se ni mogla udeležiti obravnave, kljub temu, da opravičilo ni bilo dano na pravem obrazcu. Višje sodišče ugotavlja, da so pritožbene navedbe glede na razloge sodbe neresnične in tudi protispisne, saj je sodišče skladno s spisovnimi podatki v točki 5 razlogov sodbe navedlo, da ni prestavilo naroka za 6. 5. 2021, ker je dva dni pred narokom uveljavljala, da še nima odvetnika, pri čemer pa je bila z vabilom na zaslišanje seznanjena že skoraj mesec dni pred predvidenim zaslišanjem; poleg tega je bila v vabilu opozorjena, da mora opravičilo vložiti najmanj 48 ur pred narokom, razen, če razlog nastane kasneje in ga ni bilo mogoče predvideti, prav tako je bila opozorjena, da mora, če se vabilu ne bo odzvala zaradi zdravstvenih razlogov, predložiti zdravniško opravičilo izdelano na obrazcu, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Navedlo je tudi, da je pozvalo storilko in zagovornika na predložitev zdravniškega spričevala, vendar je storilka predložila le „obvestilo zdravniku z dne 15. 3. 2021“ in ne opravičila na predpisanem obrazcu. V sodbi se je tudi izreklo glede predloženega obvestila z dne 15. 3. 2021, ko je navedlo, da opravičilo ni ustrezno, ker iz njega sploh ni razvidno, ali storilki zdravstveno stanje res onemogoča prihod na zaslišanje. Sodišče je torej postopalo pravilno, ko je ocenilo predloženo obvestilo zdravniku in ni res, da ga je zavrnilo zgolj z navedbo, da ni podano na pravilnem obrazcu, kot to poskuša prikazati pritožnica. Pritožbene navedbe, v katerih se pritožnica ponovno sklicuje na obvestilo zdravniku z dne 15. 3. 2021 (v prilogi B1), pri čemer je bil narok razpisan za 6. 5. 2021, pa tudi pritožbenega sodišča ne prepričajo, da je bila zavrnitev opravičila nepravilna, še posebej ker glede na listino ugotavlja, da je obvestilo podano le v smeri nezmožnosti za delo ne pa v smeri nezmožnosti prihoda na sodišče. Kopija vabila storilki za narok 6. 5. 2021 ob 8.30 (na l. št. 28), izkazuje vsebino opozoril in tudi dejstvo, da je vabilo storilka prejela (najkasneje v hišnem predalčniku 7. 4. 2021), zato podpira pravilnost ugotovitev sodišča, da je bila storilka pravi čas obveščena o naroku, da bi se ga lahko udeležila ali si priskrbela ustrezno zdravniško opravičilo; prav tako kopija vabila zagovorniku in vročilnica izkazujeta, da je zagovornik prejel vabilo osebno že 22. 3. 2021 in tako ni videti razloga, da se niti storilka niti zagovornik nista udeležila naroka 6. 5. 2021. Storilka pa se je z neprihodom na narok odrekla podaji zagovora na sodišču ter so tako neutemeljene njene zahteve, da se skliče nova obravnava, kjer bo deležna poštene obravnave in detajlne obrazložitve dejanskega stanja.

7. Neutemeljeno uveljavlja še kršitev kontradiktornosti v postopku. V postopku o prekršku, ki se praviloma odvija kot niz posameznih procesnih dejanj, se namreč kontradiktornost zagotavlja na način, da se storilcu omogoči prisotnost pri zaslišanju priče in na naroku lahko storilec priči tudi postavlja vprašanja, pri čemer pa vabilo storilki za prihod na narok (na l. št. 28) izkazuje, da je bila storilka v vabilu posebej opozorjena, da je na narok ob 9.15 istega dne vabljena tudi priča A. A.; o tem dejstvu, da je priča A. A. vabljen na narok ob 9.15, pa je bil obveščen tudi zagovornik storilke (kopija vabila na l. št. 31). Če bi se storilka naroka udeležila, pa bi lahko postavljala vprašanja priči in oporekala njenim navedbam. Tudi kakršnokoli dopolnitev postopka z izvajanjem novih dokazov bi morala pritožnica zahtevati v času postopanja okrajnega sodišča, ker je postopek ugotavljanja dejstev in dokazov končan z izdajo sodbe ter se dejstva in dokazi v hitrem postopku primarno ugotavljajo v postopku, ki ga vodi prekrškovni organ, sekundarno pa v postopku pri sodišču; nikakor pa ne šele na višjem sodišču. Poleg tega v ZSV zadevi v pritožbi ni dovoljeno uveljavljati pritožbenega razloga zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Ta pritožbeni razlog (po 3. točki 154. člena ZP-1) namreč izrecno ni dovoljen glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 „zoper druge odločbe sodišča prve stopnje lahko oseba iz prvega odstavka 59. člena tega zakona vloži pritožbo iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov postopka“.

8. Pritožbeno sodišče se zato ne bo opredeljevalo do pritožbenih navedb storilke, ki izražajo nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje (da je sodnica bila pristranska, da je vso težo dala le A. A., medtem ko je ignorirala njene navedbe, da sodnica nima sramu in občutka za razumevanje in pravičnost, ker je enostransko sledila le nasprotni strani ter ni upoštevala niti njene patološke nosečnosti, da je A. A. na zaslišanju lagal in da bi ji sodnica morala dati možnost, da se osebno brani). Glede na vsebino pritožbe „da lahko B. B. in ona potrdita, da niti policistov ni bilo poleg ob dogodku in da predlaga zaslišanje priče“ pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica s tem predlaga, da se kot priča zasliši B. B., vendar pritožničin predlog niti ni substanciran (ne navede podatkov priče in naslova bivanja) niti ni dovoljen, ker bi morala podati dokazni predlog že v postopku pri prekrškovnem organu ali najkasneje v postopku pri okrajnem sodišču. Višje sodišče namreč, ker pritožba iz pritožbenega razloga po 3. točki 154. člena ZP-1 ni dovoljena, upošteva dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v hitrem postopku pri prekrškovnem organu in v dopolnjenem postopku pri sodišču prve stopnje ter na tej dejstveni podlagi preizkuša tudi pravilnost uporabe materialnopravnih določb. 9. Storilki se v plačilnem nalogu očita prekršek po drugem odstavku 6. člena ZJRM-1 „kdor koga udari, se kaznuje z globo od 80.000,00 SIT do 150.000,00 SIT“, pri čemer iz opisa dejanja v plačilnem nalogu izhaja očitek, da je storilka udarila po roki A. A. ter je tudi sodišče v dopolnjenem postopku, ko je zaslišalo A. A. in pregledalo fotografijo z rdečico njegove leve roke (v prilogi A2), ugotovilo, da izvedeni dokazi potrjujejo opis prekrškovnega organa, ki tako ustreza znakom prekrška po drugem odstavku 6. člena ZJRM-1. S takimi ugotovitvami sodbe se strinja tudi pritožbeno sodišče ter ugotavlja, da niti prekrškovni organ niti sodišče nista prekršila materialnih določb ZJRM-1, saj je bila storilki za navedeni prekršek tudi izrečena globa na spodnji meji predpisane.

10. Pritožbeno sodišče je po navedenem na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo storilke zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (v zvezi s plačilnim nalogom PP Ljubljana Vič) kot pravilno in zakonito.

11. Na podlagi drugega odstavka 147. člena ZP-1 bi morala pritožnica, ker s pritožbo ni uspela, plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka, vendar pritožnica zaproša za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Predlogu je pritožbeno sodišče ugodilo, ker iz registra ZZZS izhaja, da storilka ni zaposlena, temveč ji zavarovanje plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter jo je tako z uporabo petega odstavka 144. člena ZP-1 in 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) oprostilo plačila sodne takse za pritožbeni postopek.