Jedro

Zaradi gospodarskih prestopkov obsojene pravne osebe imajo pravico vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.

Izrek

Zahteva zagovornice obsojenih pravne osebe S.P.Z. Podjetje za .. d.o.o., L., in odgovorne osebe V. O. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sodbo TS v L., enote v L., z dne 22.3.1994, ki je bila potrjena s sodbo višjega sodišča v L. z dne 4.11.1994, sta bili navedeni pravna oseba in odgovorna oseba zaradi gospodarskega prestopka po 1.točki I.odstavka 77.člena Zakona o standardizaciji obsojeni, in sicer pravna oseba na 300.000 tolarjev denarne kazni, odgovorna oseba pa na 10.000 tolarjev denarne kazni. Obsojeni pravni osebi so bili naloženi v plačilo tudi stroški postopka.

Zagovornica obsojenih pravne in odgovorne osebe je dne 12.1.1995 zoper pravnomočno sodbo vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, ki je bila VS RS s spisi predložena dne 5.10.1995. Uvodoma navaja, da uveljavlja kršitev kazenskega zakona po 1.točki I.odstavka 420.člena Zakona o kazenskem postopku in predlaga, da VS RS sodbo Višjega sodišča v L. z dne 4.11.1994, spremeni tako, da izreče oprostilno sodbo, podrejeno pa predlaga, da razveljavi sodbi sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

VS RS je najprej ocenjevalo, ali imajo zaradi gospodarskih prestopkov obsojene osebe pravico vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti in ugotovilo, da lahko vlagajo navedeno izredno pravno sredstvo. Po določilu 2.člena Zakona o smiselni uporabi nekaterih določb Kazenskega zakonika Republike Slovenije in Zakona o kazenskem postopku za gospodarske prestopke (Ur.list RS,štev.13/95) se, če ni v Zakonu o gospodarskih prestopkih (Ur.list SFRJ,štev.4/77, 14/85, 74/87, 57/89 in 3/90) drugače določeno, v postopku za gospodarske prestopke smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku tudi glede zahteve za varstvo zakonitosti (členi 420 do 428). Zakon o gospodarskih prestopkih sicer v 135.členu (prečiščeno besedilo: Ur.list FLRJ,štev.10/86) daje pravico do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti le pristojnemu javnemu (sedaj državnemu) tožilcu, ne pa tudi osebam, obsojenih zaradi gospodarskih prestopkov. Po določilu I.odstavka 4.člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.list RS,štev.1-6/91-I z dne 25.6.1991) pa se do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije v Republiki Sloveniji smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije in kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. VS RS je ugotovilo, da določbe Zakona o gospodarskih prestopkih, in sicer v delu, ki daje pravico do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti le pristojnemu državnemu tožilcu, nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije. Osebe, obsojene zaradi gospodarskih prestopkov, so namreč v neenakopravnem položaju z osebami, ki so bile obsojene zaradi kaznivih dejanj, pa tudi z osebami, ki so bile kaznovane zaradi prekrškov. Po določilu I. odstavka 421.člena Zakona o kazenskem postopku smejo poleg državnega tožilca RS vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti tudi obsojenec in zagovornik, po obsojenčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz II.odstavka 367.člena Zakona o kazenskem postopku. Po določilu 216.člena Zakona o prekrških sicer lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti le državni tožilec Republike Slovenije, vendar pa ima zaradi prekrška kaznovana oseba ob pogojih, določenih v tem zakonu, pravico do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je pravico do vložitve zahteve za sodno varstvo, o kateri odloča VS RS. VS RS je tako ugotovilo, da imajo tudi osebe, obsojene zaradi gospodarskih prestopkov, upoštevaje pravni red, ki ga določajo drugi procesni zakoni, to je Zakon o kazenskem postopku in Zakon o prekrških, pravico vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne odločbe, in sicer v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku (členi 420 do 428).

Zahteva zagovornice obsojenih pravne in odgovorne osebe za varstvo zakonitosti pa ni utemeljena.

Zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz I.odstavka 371.člena in zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe. Zahteve za varstvo zakonitosti pa ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Ni mogoče pritrditi stališču zagovornice obsojenih pravne in odgovorne osebe, da je bil s pravnomočno sodbo kršen kazenski zakon. V opisu dejanja v izreku pravnomočne sodbe so podani vsi zakoniti znaki gospodarskega prestopka po 1.točki I.odstavka 77.člena Zakona o standardizaciji, saj obsojena pravna oseba pri prometu prizvodov ni uporabila obveznih standardov in predpisov, izdanih na podlagi Zakona o standardizaciji. S tem, ko zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da blago, ki se je nahajalo v skladišču obsojene pravne osebe, ni bilo v prometu, pa uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga, kot je bilo že navedeno, pa ni mogoče vložiti tega izrednega pravnega sredstva. S pravnomočno sodbo pa je bilo ugotovljeno, da je bilo nepravilno označeno blago v prometu, v razlogih pravnomočne sodbe pa je bila tudi pojasnjena ta ugotovitev, pri čemer je potrebno dodati, da je V.O., ko je bil zaslišan kot odgovorna oseba, povedal, da je uvoznik deklariral izdelke, te izdelke pa je obsojena pravna oseba prodajala.

VS RS je ugotovilo, da uveljavljane kršitve zakona niso podane oziroma niso zakonski razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Zato je zahtevo zagovornice za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425.člen ZKP).