Jedro

Namen instituta odpusta obveznosti ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.

Pri določitvi preizkusnega obdobja je sodišče premalo upoštevalo določene okoliščine, in sicer dejstvo, da je dolžnik težko zaposljiv, da dolg izvira iz gospodarske dejavnosti, ko je zaradi ekonomske krize promet v dolžnikovih trgovinah upadel, eno leto po upadu prometa je dolžnik imel tudi zaposleno delavko, ki bi z odpustom izgubila možnost upokojitve.

Izrek

Pritožbi dolžnice se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani 2. točki izreka spremeni tako, da se določi preizkusno obdobje 3 let od začetka postopka odpusta obveznosti. Zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 28. 8. 2017.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo postopek odpusta obveznosti in (2.) določilo preizkusno obdobje štirih let od začetka postopka za odpust obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 28. 8. 2017. 2. Zoper 2. točko izreka navedenega sklepa se pritožuje dolžnica, smiselno zaradi napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se določi krajše preizkusno obdobje 2 let. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Po določilu četrtega odstavka 400. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) sodišče s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost. Navedene okoliščine je sodišče prve stopnje pri določitvi preizkusnega obdobja sicer upoštevalo, vendar se je kljub temu odločilo za preizkusno obdobje 4 let. Utemeljeno zato pritožnica opozarja, da bi sodišče pri presoji preizkusnega obdobja moralo upoštevati zlasti dejstvo, da dolg izvira iz gospodarske dejavnosti, ko je zaradi pojava velikih trgovskih centrov in ekonomske krize promet v njenih dveh majhnih trgovinah močno upadel, poleg tega pa je več kot eno leto kljub upadu prometa imela zaposleno delavko, ki bi z odpustom izgubila možnost upokojitve. Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotavlja, da je dolžnica dela zmožna, vendar pa spregleda, da je z dokončano srednjo trgovsko šolo težko zaposljiva.

5. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri določitvi preizkusnega obdobja (poleg starosti, ene preživninske obveznosti in delazmožnosti) premalo upoštevalo zgoraj navedene okoliščine, v posledici česar se je odločilo za predolgo preizkusno obdobje. Namen instituta odpusta obveznosti sicer ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov. Upoštevajoč starost dolžnice, dejstvo, da je težko zaposljiva, ter okoliščine, ki so privedle do njenih obveznosti, je višje sodišče delno utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).