Jedro

Tožena stranka ni dokazala, da je pritožbi priloženi odgovor na tožbo poslala sodišču prve stopnje pravočasno in da ga sodišče iz razlogov na strani pošte ni prejelo. Ker so izpolnjeni tudi preostali pogoji, ki jih določa 318. člen ZPP, je sodišče prve stopnje zakonito izdalo izpodbijano zamudno sodbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se zamudna sodba sodišče prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z zamudno sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da je dolžan v roku 8 dni tožniku za mesec oktober 2012 obračunati plačo v višini 789,15 EUR bruto in mu po odvodu ter plačilu davkov in prispevkov za socialno varnost izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2014 dalje do plačila (točka I izreka), za mesec oktober 2014 izplačati stroške prehrane v višini 122,40 EUR in stroške za prevoz na delo v višini 151,20 EUR, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2014 dalje do plačila (točka II izreka) ter mu povrniti stroške postopka v znesku 198,24 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka).

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je na tožbo odgovorila dne 19. 3. 2015, kar je pred iztekom roka, ki ga je postavilo sodišče. V odgovoru je po višini prerekala navedbe tožeče stranke, saj je večina navedb neresničnih. Poštno pošiljko je oddala dne 19. 3. 2015 po pošti, ker pa je prava neuka stranka, ni vedela, da mora pošiljko oddati priporočeno in zato nima potrdila o njeni oddaji. Zaradi navedenega predlaga, da pritožbeno sodišče o njeni pritožbi odloči na podlagi navedb in dokazov.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da je pritožba neutemeljena in predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano zamudno sodbo. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) je pritožbeno sodišče zamudno sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

6. V zvezi s pritožbenimi navedbami tožene stranke pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni dokazala, da je pritožbi priloženi odgovor na tožbo poslala sodišču pravočasno in da ga sodišče iz razlogov na strani pošte ni prejelo. To namreč iz pritožbi priloženih dokazov ne izhaja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi če bi tožena stranka odgovor na tožbo na pošti oddala z navadno poštno pošiljko, bi sodišče prve stopnje to pošiljko prejelo. Zaradi tega pritožbeno sodišče pritožbenih navedb ni moglo upoštevati. Ker tožena stranka, ki sicer pritožbo uveljavlja iz vseh pritožbenih razlogov, drugih ne navaja, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni tudi preostali pogoji, ki jih določa 318. člen ZPP, zakonito izdalo izpodbijano zamudno sodbo. Prvi odstavek 318. člena ZPP namreč določa, da sodišče izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in so izpolnjeni pogoji, da je tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor in ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

7. Kadar tožena stranka ne odgovori na tožbo se šteje, da so vsa dejstva, navedena v tožbi, resnična. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje moralo šteti, da je res tudi to, da tožnik, ki je bil zaposlen pri toženi stranki od 20. 2. 2014 do 30. 10. 2014, za mesec oktober 2014 ni prejel plače in tudi ne povrnjenih stroškov prehrane in prevoza na delo.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku dosodilo vtoževani znesek plače za mesec oktober 2014 v bruto višini. Tožnik je upravičen do obračuna plače, dogovorjene v 6. členu pogodbe o zaposlitvi z dne 20. 2. 2014, na podlagi 44. in 126. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013), plača pa mu mora biti izplačana skladno s 134. členom istega zakona najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, ki ne sme biti daljši od enega meseca. Tožnik pa je skladno z določbo 130. člena ZDR-1 upravičen tudi do povračila stroškov za prehrano med delom in prevoza na delo.

9. Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano zamudno sodbo tožnikovemu zahtevku pravilno ugodilo, je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje skladno s 353. členom ZPP.

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP. Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila. Tožeča stranka je priglasila stroške, ki jih je imela z odgovorom na pritožbo. Ker z navedbami v odgovoru na pritožbo k odločitvi o pritožbi ni bistveno pripomogla, skladno s 155. členom ZPP sama krije svoje stroške.