Jedro

Obstoj spremenjenih okoliščin, zaradi katerih je po 5. odstavku 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih mogoče znova odločiti o višini preživnine, je bil zanesljivo ugotovljen. Toženčevi mesečni dohodki so skoraj 5-krat višji od zakonite zastopnice, zaradi česar je ob ugotovljenih otrokovih potrebah v znesku 35.500,00 SIT mesečno dosojeno preživnino v znesku 25.000,00 SIT mesečno nemogoče zniževati.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora za tožnikovo preživljanje plačevati od 1.12.1993 dalje namesto dosedanje preživnine v znesku 14.861,00 SIT zvišano preživnino na 25.000,00 SIT mesečno. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga revizijo tožena stranka z navedbo revizijskih razlogov iz 1. odstavka 385. člena ZPP (Zakona o pravdnem postopku) ter predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ni bilo namreč upoštevano, da je toženčevo zdravstveno stanje kritično in da si ustvarja družino, kar povzroča velike izdatke. Tudi to ni upoštevano, da mora toženec vzdrževati mladoletno hčerko in da zaradi neurejenih stanovanjskih razmer živi ločeno od žene, kar povečuje življenjske stroške. Preživninski prispevek je bil podvojen, kar je nevzdržno. Prezrta je bila določba 298. člena ZPP, po kateri mora tudi sodišče skrbeti za to, da se dopolnijo dokazi, ki se tičejo navedb strank.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Z navedbami o tem, da sodišče ni upoštevalo nekaterih okoliščin na toženčevi strani (zatrjevano slabo zdravstveno stanje, neurejene stanovanjske razmere, vzdrževanje mladoletne hčere) revizija vsebinsko uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP (v zvezi s 1. točko 1. odstavka 385. člena ZPP). Sodbi nižjih sodišč naj bi po teh navedbah o omenjenih (odločilnih) dejstvih ne imeli potrebnih razlogov. Vendar pa take kršitve revizijsko sodišče ne najde. Na pritožbeni stopnji so izrecno obravnavane toženčeve pritožbene trditve o slabem zdravju in preživninski obveznosti do drugega otroka z obrazložitvijo, da o slabem zdravju ni predložil dokazil, pri čemer se spremenjene okoliščine po zaključku glavne obravnave na prvi stopnji lahko obravnavajo le v eventualni novi pravdi, preživninska obveznost do drugega otroka pa je pri odmeri preživnine upoštevana. Sodišče sicer vpliva na stranke, da navedejo vsa odločilna dejstva in dokaze zanje (materialno pravdno vodstvo - 298. člen ZPP), vendar pa je to končno le dolžnost stranke same (2. odstavek 7. člena ZPP). Tožena stranka pa razen trditev o slabem zdravju med pravdo - tudi v pritožbenem postopku - v tej smeri ni navedla nič konkretnega. Zato je nesprejemljiv revizijski očitek izpodbijani sodbi, da je zagrešila bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 2. točki 1. odstavka 385. člena ZPP v zvezi s členom 298 ZPP. Odpiranje vprašanja dejanskih ugotovitev na revizijski stopnji pa itak ni dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP).

Obe sodišči sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Obstoj spremenjenih okoliščin, zaradi katerih je po 5. odstavku 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih mogoče znova odločiti o višini preživnine, je bil zanesljivo ugotovljen. Gre predvsem za doraščanje otroka in s tem povezane povečane življenjske stroške, posebej zaradi začetka šolanja. V postopku na nižjih stopnjah ugotovljena dejanska podlaga torej v celoti omogoča uporabo te omenjene zakonske določbe. Pri določitvi višine tako znova določene preživnine pa so prišle do izraza vse okoliščine, ki so na strani preživninskih potreb mladoletnega tožnika ter premoženjskih sposobnosti zakonite zastopnice in toženca. Toženčevi mesečni dohodki so skoraj 5-krat višji od zakonite zastopnice, zaradi česar je ob ugotovljenih otrokovih potrebah v znesku 35.500,00 SIT mesečno dosojeno preživnino v znesku 25.000,00 SIT mesečno nemogoče zniževati. Ob takšnem razkoraku med dohodki očeta in matere mladoletnega tožnika je seveda razumljivo, da bo toženec moral prispevati k preživljanju znatno več, pa pri tem ne bodo prizadete potrebe njegovega drugega otroka, še manj pa njegova lastna eksistenca.

Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe ZPP, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).