Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stališče sodišča prve stopnje, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi sicer pravilno, nepravilno pa je stališče sodišča, da je za odločanje o upnikovem predlogu pristojen upravni organ, da torej reševanje te zadeve ni v sodni pristojnosti. Da dejansko ta zadeva spada v sodno pristojnost je več kot jasno razvidno iz določb 941. do 944. čl. Pomorskega zakonika (PZ).

Izrek

Pritožbi upnika se deloma ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka s p r e m e n i tako, da se glasi: "Po pravnomočnosti sklepa se zadeva odstopi v reševanje Okrajnemu sodišču v Kopru kot stvarno pristojnemu sodišču za odločanje o tej zadevi.".

V preostalem delu (1. točka izreka) pa se pritožba upnika zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom se je Okrožno sodišče v Kopru izreklo za (stvarno) nepristojno za odločanje o predlogu upnika za zavarovanje terjatve z zastavno pravico na ladjah dolžnika na podlagi sporazuma strank (1.točka izreka) in predlog upnika z dne 07.05.2007 zavrglo (2.točka izreka sklepa).

Zoper ta sklep se je pritožil upnik in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je predmet tega postopka dovolitev in vknjižba zastavne pravice zaradi zavarovanja bodoče in pogojne terjatve v višini 5.244.660,65 EUR na vlačilcih "M.", "S." in "W." na podlagi sporazuma strank. Za izvedbo takega postopka pa je pristojno sodišče in ne upravni organ. To nesporno izhaja iz določil 941.čl. Pomorskega zakonika (PZ). Upnik je pred Okrožnim sodiščem v Kopru vložil predlog, s katerim je od sodišča zahteval, da dovoli in opravi vknjižbo zastavne pravice na navedenih vlačilcih v lasti dolžnika, ki so vpisani v registru trgovskih ladij Uprave za pomorstvo Republike Slovenije. Sodišče se je pri svojem odločanju o zadevi opiralo na določila 4.dela PZ in pri tem spregledalo 264.čl. PZ, iz katerega nesporno izhaja pristojnost sodišča pri vpisu hipotek. Sicer pa je bil na podoben način za iste vlačilce izveden postopek zavarovanja terjatev že konec leta 2002 v zadevi, ki se je pred naslovnim sodiščem vodila pod opr. št. IV Rzl in glede katere je bil razpisan narok.

Pritožba upnika je le deloma in sicer v obsegu, kot je to razvidno iz izreka tega sklepa, utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stališče sodišča prve stopnje, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi sicer pravilno, nepravilno pa je stališče sodišča, da je za odločanje o upnikovem predlogu pristojen upravni organ, da torej reševanje te zadeve ni v sodni pristojnosti. Da dejansko ta zadeva spada v sodno pristojnost je več kot jasno razvidno iz določb 941. do 944.čl. Pomorskega zakonika (PZ) iz katerih nedvomno izhaja, da lahko upnik in dolžnik sporazumno zahtevata, naj sodišče dovoli in opravi vknjižbo zastavne pravice na ladji dolžnika, ki je vpisna v register ladij. Sporazum o zavarovanju z ustanovitvijo zastavne pravice vzame sodišče na zapisnik, ki ima učinek sodne poravnave in je izvršilni naslov. V PZ pa je poglavje o zavarovanju z zastavno pravico na ladji na podlagi sporazuma strank umeščeno v 8. del, ki ureja izvršbo in zavarovanje na ladji. Ker pa je po določbah 99. čl. tč. 3/II. Zakona o sodiščih za izvršilne zadeve stvarno pristojno okrajno sodišče, je tudi za sklenitev sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice na ladji pristojno Okrajno sodišče v Kopru, saj je le za spore, ki se nanašajo na ladje in plovbo po morju ter za spore, v katerih se uporablja pomorsko pravo (103.čl. Zakona o sodiščih) in za odločanje o predlogu za izdajo začasnih odredb (101 čl. tč. II/5 Zakona o sodiščih), na kar pa se obravnavani primer ne nanaša, določena pristojnost Okrožnega sodišča v Kopru. Zato je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi deloma ugodilo tako, da je 2. točko izreka izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da bo ta zadeva odstopljena v reševanje pristojnemu Okrajnemu sodišču v Kopru.