Jedro

Tožnik navaja, da mu je bila na podlagi pravnomočne sodbe v pravdnem postopku prisojena odškodnina za škodo zaradi okrnitve svobode - neutemeljenega pripora v višini 4.900,00 evrov in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 12.518,78 evrov. Tožnik je torej v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, del sredstev pridobil iz naslova, ki je bil ob izdaji odločbe o dodelitvi BPP izvzet iz obveznosti vračila sredstev iz naslova BPP. Tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava navedene okoliščine pri odločitvi ni upoštevala.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 281/2002 z dne 1. 4. 2016 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 285,60 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) tožniku naložil, da v roku 30 dni od prejema odločbe na tam navedeni račun sodišča povrne sredstva, izplačana iz naslova BPP v skupnem znesku 9.569,90 evrov. V izreku odločbe še ugotavlja, da bo v primeru, če ne bo sklenjen pisen dogovor in če tožnik v roku ne bo prostovoljno plačal dolgovanega zneska, pristojni davčni organ na predlog organa za dodelitev BPP izvršil odločbo po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, pri čemer je odločba organa za dodelitev BPP izvršilni naslov.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ navaja, da je bila tožniku z odločbo Bpp 281/2002 z dne 8. 8. 2002 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani P 2941/2002-III ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Skupno naj bi bilo iz naslova BPP izplačano 9.569,90 evrov. Navaja še, da je bil pravdni postopek pravnomočno končan 4. 6. 2014, tožniku pa je bila tožena stranka Republika Slovenija dolžna plačati odškodnino v višini 17.418,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 3. 2013 do plačila. Na podlagi navedenega je odločil, da je tožnik dolžan povrniti sredstva izplačana za BPP.

3. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in s tožbo predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Meni, da podlaga za zahtevano povračilo ne obstaja. Navaja, da mu je bila BPP odobrena v postopku po tožbi zaradi povračila škode zaradi protipravnega odvzema prostosti. Prisojena naj bi mu bila nepremoženjska odškodnina za škodo zaradi okrnitve svobode - neutemeljenega pripora v višini 4.900,00 evrov in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 12.518,78 evrov (skupaj 17.418,78 evrov), pri čemer naj bi vsaka stranka nosila svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje in tožnik pa naj bi bil dolžan toženki povrniti stroške pritožbenega postopka. Z izpodbijano odločbo mu je naloženo povračilo več kot polovice prisojene odškodnine, zahteva pa jo subjekt, ki je zavrnil izplačilo odškodnine zaradi svojega protipravnega ravnanja, zaradi česar je bila potrebna pravda. Meni, da so za presojo v tem primeru odločilne določbe 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), kot so veljale ob dodelitvi BPP. Tožena stranka naj bi zmotno uporabila besedilo navedene določbe ZBPP, kot je veljalo ob izdaji izpodbijane odločbe, in s tem nezakonito retroaktivno posegala v zakonito in veljavno pridobljene tožnikove pravice. Če bi že v času, ko je zaprosil za pomoč, veljal današnji zakon, za BPP ne bi zaprosil. Trdi še, da ne razpolaga več s prisojenim zneskom, saj ga je v dobri veri porabil za tekoče potrebe, in da nima nobenega drugega premoženja. Prejemal naj bi le pokojnino v znesku 320,00 evrov, kar mu ne omogoča dostojnega življenja. Meni, da razlikovanje med pojmoma država oziroma Republika Slovenija v besedilu določb 46. in 48. člena ZBPP ter 30. člena ZBPP-C kaže na to, da določb o povračilu BPP ni mogoče uporabljati, kadar je nasprotna stranka država. Nesprejemljivo naj bi bilo, da država, ki je kršila njegove temeljne človekove pravice in se je 12 let upirala plačilu odškodnine, sedaj zahteva vračilo sredstev za BPP.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, vsebinskega odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba je utemeljena.

6. Predmet upravnega spora v obravnavni zadevi je izpolnjenost pogojev za vračilo sredstev iz naslova BPP po določbah 48. člena ZBPP, ki ureja obveznost povračila porabljenih sredstev iz naslova BPP, če je upravičenec v postopku, za katerega so mu bila sredstva dodeljena, uspel in pridobil premoženje oziroma dohodke.

7. Tožnik neutemeljeno uveljavlja, da v njegovem primeru ni podlage za vračilo sredstev iz naslova BPP zato, ker je bila v sodnem postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, nasprotna stranka država.

8. Ureditev povračila sredstev iz naslova BPP v X. poglavju ZBPP, niti v določbah 46. in 48. člena ZBPP ter 30. člena ZBPP-C uporabljeni izrazi država oziroma Republika Slovenija in nasprotna stranka, ne dajejo podlage za razlago, da so iz obveznosti povračila sredstev iz naslova BPP izključeni upravičenci, ki so svojo pravico do BPP uveljavljali v postopkih, v katerih je kot nasprotna stranka nastopala država. V besedilu navedenih določb ZBPP uporabljen izraz država ali Republika Slovenija se nanaša na državo zgolj v njeni funkciji zagotavljanja BPP za uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj upravičenca. S tem pa iz ureditve vračanja sredstev BPP niso izključeni postopki, v katerih ima država položaj stranke.

9. Tudi ureditev dodelitve BPP ne razlikuje med postopki, v katerih je kot nasprotna stranka udeležena država, in ostalimi postopki, za katere se lahko dodeli BPP. Zato za tako razlikovanje (ob odsotnosti izrecne zakonske določbe, ki bi te postopke drugače urejala) ni podlage niti pri razlagi ureditve vračanja sredstev iz naslova BPP. Ker se torej v tem pogledu ureditev dodeljevanja BPP in njenega povračila ne razlikuje glede na vrsto postopka in vsebino spora, tožnik ne more uspeti niti s sklicevanjem na okoliščino, da mu je bila BPP dodeljena za postopek, v katerem je od države zahteval povračilo škode zaradi posega v svoje ustavne pravice.

10. Obveznost vračila sredstev iz naslova BPP po določbah 48. člena ZBPP je podana le, če je upravičenec v postopku, za katerega so mu bila sredstva dodeljena, dejansko pridobil premoženje oziroma dohodke v višji vrednosti, kot znaša skupna vrednost izplačil iz naslova BPP. Ker to dejstvo v obravnavani zadevi ni sporno, saj ga tožnik sam priznava, na odločitev o tožnikovi obveznosti ne vpliva okoliščina, da je njegovo premoženjsko stanje slabo oziroma da je pridobljena sredstva že porabil. Tožnik ima možnost (in na to ga v izpodbijani odločbi opozarja tudi tožena stranka), da skladno z določbami 43. člena ZBPP s toženo stranko sklene dogovor o načinu vračila.

11. Po presoji sodišča pa tožnik utemeljeno uveljavlja, da je tožena stranka zmotno uporabila določbe 48. člena ZBPP kot so veljale ob izdaji izpodbijane odločbe.

12. Obveznost vračila sredstev iz naslova BPP je del pravice do BPP, ki jo upravičenec pridobi z namenom uresničevanje pravice do sodnega varstva v konkretnem postopku zaradi svojega slabega premoženjskega položaja. Porabljena sredstva iz naslova BPP pa je dolžan vrniti, če v postopku uspe in pridobi sredstva ali pa se mu premoženjsko stanje v zakonsko določenem obdobju izboljša na kak drug način.

13. Upravičenec pridobi pravico do BPP z odločbo, s katero je njegovi prošnji ugodeno. V tej odločbi se določi oziroma navede izrecno obliko in obseg dodeljene pravne pomoči, ter natančno opredeli zadevo, za katero je dodeljena BPP. S tem je upravičenčev pravni položaj konkretiziran tako z vidika oblike in obsega dodeljene BPP, ki jo lahko črpa v konkretnem postopku, kakor tudi v pogledu njegove obveznosti, da ob izpolnjenih zakonskih pogojih vrne porabljena sredstva iz naslova BPP. Obveznost vračila sredstev iz naslova BPP je zato opredeljena glede na stanje predpisov v trenutku pridobitve pravice do BPP. Tožena stranka je bila zato dolžna o tej tožnikovi obveznosti odločati po ZBPP, kot je veljal v času izdaje odločbe o dodelitvi BPP.

14. O tožnikovi pravici do BPP je bilo odločeno z odločbo Bpp 281/2002 z dne 8. 8. 2002, s katero mu je bila ta dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani P 2941/2002-III ter kot oprostitev plačila stroškov tega sodnega postopka.

15. Tedaj veljavni ZBPP je v 48. členu določal, da je upravičenec do BPP, ki je delno ali v celoti uspel v postopku, in mu je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča prisojeno premoženje oziroma dohodki razen premoženja iz 47. člena tega zakona, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenije izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Glede na tedaj veljavno vsebino 47. člena ZBPP so bila iz obveznosti povračila po 48. členu ZBPP izključena sredstva, ki jih je upravičenec do BPP pridobil iz naslova preživnine ali odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

16. Tožnik navaja, da mu je bila na podlagi pravnomočne sodbe v navedenem postopku prisojena odškodnina za škodo zaradi okrnitve svobode - neutemeljenega pripora v višini 4.900,00 evrov in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 12.518,78 evrov. Tožnik je torej v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, del sredstev pridobil iz naslova, ki je bil ob izdaji odločbe o dodelitvi BPP izvzet iz obveznosti vračila sredstev iz naslova BPP. Tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava navedene okoliščine pri odločitvi ni upoštevala.

17. Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe materialno pravo zmotno uporabljeno, jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

18. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka. Sodišče je stroške odmerilo v višini priglašenega zneska 285,60 evrov (500 točk po Odvetniški tarifi, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV), ki ne presega pavšalnega zneska, določenega v drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Tožena stranka je dolžna povrniti stroške v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).