Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje oglas objavljen v reviji, katere izdajatelj je tožeča stranka, medtem ko tožena stranka ni dokazala svoje trditve, da je to storitev plačala "neposredno" oz.
komurkoli, njena obveznost plačila objave navedenega oglasa ni prenehala.
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku, opr. št. I Ig 262/95 z dne 5.6.1995, v 1. tč. izreka za znesek 5.480,00 DEM v tolarski protivrednosti z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, po kateri se v kraju izpolnitve obrestujejo devizne hranilne vloge na vpogled za DEM, in v 3. tč. izreka za izvršilne stroške v znesku 21.640,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.6.1995 do plačila, medtem ko je v preostalem delu navedeni sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Pri tem je toženi stranki naložilo povrnitev 43.575,00 SIT pravdnih stroškov tožeče stranke.
Tožena stranka je pravočasno vložila pritožbo iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava (2. in 3. tč. 1. odst. 353. člena ZPP/77) ter predlagala, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pri tem ni priglasila stroškov.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.
Sodišče druge stopnje je nadaljevalo postopek po določbah ZPP/77 (1. odst. 498. člena ZPP/99).
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbena navedba, da tožeča stranka ni objavila oglasa tako, kot je bilo dogovorjeno, je neutemeljena. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bila tožeča stranka izdajatelj revije, v kateri je bil objavljen sporni oglas. Tožena stranka je že v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala, da se je dogovarjala o tiskanju oglasa, vendar naj delo ne bi bilo opravljeno v celoti, zaradi česar je morala storitev plačati "neposredno" (redna št. 7). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da s takimi navedbami tožena stranka niti ni oporekala, da je bil oglas objavljen. Ker pa sicer iz predloženih listin (priloge A5-A7) nedvomno izhaja, da je bil v reviji xx objavljen oglas za toženo stranko, kar je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, je pritožbeno oporekanje objavi oglasa neutemeljeno.
Pritožbena navedba, da bi bila lahko aktivno legitimirana le družba M., ki je objavila (sicer slab) oglas, oz. da bi morala ta družba s cesijsko pogodbo prenesti terjatev na CC in slednji na tožečo stranko, s katero tožena stranka oporeka aktivni legitimaciji tožeče stranke, pa je nedovoljena pritožbena novota (1. odst. 496.a člena ZPP/77). O tem, da tožeča stranka ni izdajatelj revije xx, oz. kdo naj bi bil izdajatelj navedene revije, tožena stranka namreč do konca glavne obravnave ni navedla ničesar; gre torej za novo dejstvo, za katerega pa tožena stranka ni izkazala, da ga (brez svoje krivde) ni mogla navesti do konca glavne obravnave na prvi stopnji.
Ker je bilo tako ugotovljeno, da je bil sporni oglas objavljen v reviji, katere izdajatelj je tožeča stranka, medtem ko tožena stranka ni dokazala svoje trditve, da je to storitev plačala "neposredno" oz.
komurkoli (oz. zanjo ni predložila nobenega dokaza - 219. člen ZPP/77), njena obveznost plačila objave navedenega oglasa ni prenehala (v zvezi s tem prim. 1. odst. 295. člena ZOR). Zaključek sodišča prve stopnje, da fakturiranje storitve objave oglasa s strani podjetja CC na obstoj poslovnega razmerja med toženo in tožečo stranko (kot izdajateljem) ne vpliva, še manj pa na obveznost tožene stranke, da plača naročeno storitev, je tako pravilen.
Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena v zvezi z 2. odst. 354. člena ZPP/77); zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (368. člen ZPP/77).