Jedro

Čeprav drugostopni organ v odločbi, s katero je odpravil prvostopno odločbo in vrnil zadevo v nov postopek, ni navedel, da je tako ravnal zaradi razloga ekonomičnosti, ni kršil določbe 2. odstavka 242. člena ZUP, če to očitno sicer izhaja iz pomanjkljivega prvostopnega akta in nepopolnih podatkov v spisih.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila pritožbi tožnika, odpravila sklep Izpostave Republiške uprave za javne prihodke Ribnica št. 04-TT-416-602-92 z dne 24.11.1992 in zadevo vrnila prvostopnemu organu v nov postopek. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da prvostopni davčni organ ni spoštoval določb 45. člena zakona o davkih občanov (Ur.l.SRS, št. 36/88, 8/89), ki urejajo vsebino oziroma obvezne sestavine sklepa o prisilni izterjavi dolga in v izpodbijanem sklepu ni navedel odločb o odmeri davka (izvršilnih naslovov), ampak le vrsto obveznosti in višino dolga. Ker za zneske terjatev, navedenih v sklepu ni bila navedena podlaga, ki jo določa zakon, je tožena stranka sklep odpravila in vrnila zadevo v nov postopek. Tožniku je tožena stranka hkrati še pojasnila, da v pritožbi zoper sklep o prisilni izterjavi ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izterjuje, ker je zoper to odločbo imel možnost pritožbe in kdo odloči o odpisu davčnega dolga v primeru, če je ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegove družine. Tožnik v tožbi navaja, da z izpodbijano odločbo ni zadovoljen zaradi tega, ker meni, da bi morala tožena stranka sama rešiti zadevo, ne pa samo odpraviti izpodbijanega sklepa in zadevo vrniti prvostopnemu organu v nov postopek. Prvostopni organ namreč ne sledi napotkom in mnenju tožene stranke, kar se je pokazalo že v številnih primerih. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je ugodila tožnikovi pritožbi in s svojo odločbo z dne 16.2.1993 izpodbijani sklep odpravila, zato predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Tožba ni utemeljena. Po 1. odstavku 242. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) organ druge stopnje takrat kadar ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva ali, da v postopku niso bila upoštevana pravila postopka, ki bi mogla vplivati na odločitev o stvari, ali da je dispozitiv izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, stvar rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje in sam reši stvar. Če pa organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponoven postopek (2. odstavek 242. člena ZUP). Ker je dejansko stanje na prvi stopnji ostalo pomanjkljivo ugotovljeno in je bil zato tudi izpodbijani sklep pomanjkljiv in glede na to, da je vsa dokumentacija, ki se nananaša na izvršilne naslove tožnikovih davčnih obveznosti, ki so predmet prisilne izterjave v tej zadevi, pri upravnem organu prve stopnje, je upravni organ druge stopnje po presoji sodišča utemeljeno iz razlogov navedenih v 2. odstavku 242. člena (ZUP) izpodbijani sklep odpravil s svojo odločbo in vrnil zadevo organu prve stopnje v ponoven postopek. Hkrati je drugostopni organ organu prve stopnje dal napotke, glede česa je treba dopolniti postopek. Sicer pa ima stranka zoper novi prvostopni sklep pravico pritožbe, in bo ugovore, ki se nanašajo na prisilno izvršitev davčnih obveznosti lahko uveljavljala s pritožbo zoper novi prvostopni sklep o prisilni izterjavi dolga. Glede na navedeno tožnik s tožbo ni mogel uspeti. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno s določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I).