Jedro

Dejstvo, da gre za nelegalno zgrajen objekt, ima za posledico, da je potrebno pri izračunu njegove vrednosti upoštevati tudi strošek morebitne rušitve s katero bo moral kupec nepremičnine računati (kot bi moralo sodišče v primeru, če bi bila legalizacija možna, upoštevati strošek takšnega postopka).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da znaša vrednost dolžnikovih parcel št. 2229 in št. 2230, vpisanih v vl. št. 616 k.o. D., na katere je bila v obravnavnem primeru dovoljena izvršba, 24.819,74 EUR.

Proti sklepu se pritožuje dolžnik po začasnem zastopniku. Ne strinja se s tistim delom cenitve, ki se nanaša na cenitev nelegalno zgrajenega objekta na zemljišču. Meni, da ima objekt gotovo določeno vrednost, saj če je ne bi imel, njegova cenitev ne bi bila potrebna. Tako kot dolžnik ni predložil nobenega dovoljenja za izgradnjo objekta, pa tudi na drugi strani ne obstaja nobena odločba, ki bi dolžniku nalagala odstranitev objekta. Ni mogoče izključiti možnosti, da se bodo v prihodnosti prostorski akti spremenili in bo mogoče objekt legalizirati. Dejstvo je pa, da zaenkrat stoji in ga ni potrebno odstraniti, zato bi morala obveljati njegova dejanska vrednost. Sicer pa, če se objekt odstrani, ostane samo zemlja, zato ni logičen ostanek vrednosti v višini 1.935,36 EUR.

Pritožba ni utemeljena.

Zemljišče, na katerega je bila dovoljena izvršba, je po podatkih katastra, evidentiranih tudi v zemljiški knjigi in upoštevajoč stanje, ki ga je ugotovila na terenu cenilka kmetijske stroke, sadovnjak, njiva, vinograd in gozd. Kot tako je bilo tudi ocenjeno. Cenilka pa je še ugotovila, da je na delu zemljišča v teraso vkopano in vzidano gospodarsko poslopje v velikosti cca. 13x6 m, ki naj bi bilo postavljeno brez ustreznih dovoljenj. Sodišče je zato izvedencu gradbene stroke naložilo izračun vrednosti te gradnje in izvedenec jo je ocenil na 9.676,38 EUR. Ugotovitve, da gre za objekt, zgrajen brez ustreznih dovoljenj in, kot je izvedenec zapisal, njegova legalizacija ni mogoča, pritožba niti ne izpodbija. Zmotno pa je stališče pritožbe, da je potrebno pri ocenitvi vrednosti nepremičnine upoštevati tudi vrednost objekta v celoti. Nedvomno namreč nelegalno zgrajen objekt ne more imeti enake vrednosti kot tisti, ki je zgrajen v skladu z dovoljenji, še posebej ob upoštevanju dejstva, da v obravnavanem primeru glede na obstoječe predpise legalizacija gradnje ni možna. Ob cenitvi nepremičnine je zato cenilec pravilno vkalkuliral v ceno tudi strošek morebitne odstranitve objekta. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zv. s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).