Jedro

Oseba, ki ima interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, mora to zatrjevati in izkazati, v izjavi o vstopu v pravdo pa navesti tudi, kateri od pravdnih strank se pridružuje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zavrnjen predlog za vstop J. M. v pravdo kot intervenientke na strani tožencev.

2. Pritožujeta se toženca. Uveljavljata vse tri, s 1. odstavkom 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlagata, da se sklep razveljavi in vstop v pravdo s stransko intervencijo J. M. dovoli. Menita, da ima njuna hči J. M. za stransko intervencijo pravni interes, ki se kaže v vrednosti njenih vlaganj v predmetno stanovanjsko hišo. Navajata, da si tožnik kljub zakonski domnevi o enakih deležih na skupnem premoženju iz 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) sam lasti vsa vlaganja, zaradi česar J. M. ne more biti vseeno za izid pravde. Menita, da bi sodišče prve stopnje moralo dopustiti stransko intervencijo J. M., saj razlogi izpodbijanega sklepa glede neobstoja njenega pravnega interesa niso utemeljeni.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga, da se pritožba tožencev zaradi pomanjkanja pravnega interesa za pritožbo zavrže. Ne glede na navedeno pa meni, da je pritožba tudi neutemeljena, saj je izpodbijani sklep pravilen.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predloga za stransko intervencijo, kakršen je zavrnjen, J. M. ni podala. V izjavi z dne 24. 04. 2009 namreč ni navedla, na strani katere od strank želi vstopiti v pravdo. Razen tega je prvostopenjsko sodišče spregledalo, da izjava J. M. z dne 24. 04. 2009 (list. št. 17) navedb o pravnem interesu za vstop v pravdo, o katerem se prvostopenjsko sodišče opredeljuje, sploh nima. Izjave J. M. z dne 24. 04. 2009 o vstopu v pravdo sodišče strankama ni posredovalo, zato se do nje nista mogli opredeliti. O možnosti intervencije J. M. sta stranki sicer razpravljali, vendar v okviru na podlagi 204. čl. ZPP podanega predloga tožene stranke, da se J. M. obvesti o pravdi. Ta predlog je konzumiran, saj je J. M. o pravdi obveščena. Odločitev prvostopenjskega sodišča je zato preuranjena, pravilnost odločitve pa nepreverljiva (14. točka 2. odstavka 339. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. odstavek 365. čl. ZPP v zvezi s 354. čl. ZPP).

6. V nadaljevanju postopka je treba upoštevati določila šestnajstega poglavja ZPP, ki osebi, ki ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, omogoča, da se pridruži tej stranki (1. odstavek 199. člena ZPP ). Iz pridružitvene oziroma vstopne izjave, ki jo intervenient poda, mora biti razvidno, kateri od strank se želi pridružiti, svoj intervencijski interes pa mora zatrjevati in ga verjetno izkazati. Ker je izjava z dne 24. 04. 2009 pomanjkljiva, je pred posredovanjem te izjave strankama treba J. M. pozvati, da izjavo dopolni s podatkom, kateri od strank se želi pridružiti ter jo v okviru materialno procesnega vodstva opozoriti, da intervencijski interes ni niti zatrjevan niti obrazložen. Opozoriti pa velja tudi na 2. odstavek 200. člena ZPP, ki določa, da se do pravnomočnosti odločitve o intervenciji intervenient udeležuje postopka, J. M. pa ni bil vročen niti izpodbijani sklep, zoper katerega se ima pravico pritožiti.

7. Na podlagi 366.a člena ZPP o zadevi odloča sodnica posameznica.