Jedro

Če se nasprotni udeleženec z izvedenskim mnenjem ne strinja še ne pomeni, da izvedenec naloge, ki mu jo je naložilo sodišče, ni opravil. Svoje nestrinjanje s cenitvijo bo lahko izrazil v nadaljnjem postopku odločanja o glavni stvari.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvedencu, mag. M. T. za izdelavo izvedenskega mnenja prizna nagrada v bruto znesku 115.000,00 SIT in se po obračunu dohodnine razlika nakaže na račun izvedenca. Sklenilo je še, da se od bruto zneska obračuna 6% prispevek za PIZ v znesku 6.900,00 SIT, ter da se skupni stroški v znesku 121.900,00 SIT izplačajo iz položenega predujma.

Zoper takšen sklep se pritožuje nasprotni udeleženec po svojem pooblaščencu. Navaja, da je sklep o odmeri stroškov izvedencu neutemeljen, saj izvedenec ni opravil dela v skladu s sklepom sodišča z dne 14.11.2006. Ni odgovoril na nobeno od treh bistvenih vprašanj, ki mu jih je postavilo sodišče. Njegovo izvedensko mnenje je povsem neuporabno za ta nepravdni postopek, zadeva pa je vsebinsko na začetku - kot pred postavitvijo izvedenca. Bistveno za tovrstni nepravdni postopek je, da se razdeli nepremičnina na dva enakovredna dela in je zato pomembna cena za kvadratni meter zemljišča različnih parcel, ki so predmet razdružitve. Izvedenec je določil enotno ceno za zemljišče, tako za severni del kompleksa, ki ima dostop z dveh asfaltiranih cest, kot tudi za južni del kompleksa, ki ima dostop po makadamski cesti (ki je sicer že parcelirana). Meni, da je povsem napačen pristop, po katerem imajo vse parcele enako ceno po 1 m2. Iz dopisa O. A. z dne 27.10.2006 izhaja, da občina odkupuje zemljišče za ceste po največ 26 €/m2. Že iz tega razloga bi morala biti vsaka parcela ocenjena posebej. Iz parcelacije celotnega kompleksa, s katero sodišče razpolaga, pa izhaja, da je kar 1.282 m2 zemljišča namenjenega za ceste. V kolikor bi celotno zemljišče, ki je namenjeno za gradnjo cest, in kot tako že parcelirano v naravi, dobila po razdelitvi izključno ena od nepravdnih strank, bi bila oškodovana za 19.691.520,00 SIT. Toliko namreč znaša razlika med ceno po cenitvi in ceno, ki jo je pripravljena plačati občina. Cena 26 €/m2 bi bila verjetno določena tudi v nepravdnem postopku v kolikor bi prišlo do razlastitve za potrebe gradnje cest. Predlaga, da sodišče druge stopnje napadeni sklep o stroških izvedenca razveljavi, saj ni narejen v skladu z odredbo sodišča, pošlje zadevo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, le to pa naj določi drugega izvedenca, ki bo cenitev opravil na podlagi spoznanj urbanistične, prometne in ekonomske stroke, oziroma vseh odločilnih parametrov, ki določajo ceno zemljišča po namembnosti.

Na pritožbo nasprotnega udeleženca je izvedenec podal odgovor, v katerem ponavlja razloge, ki jih je navedel za ocenjeno vrednost nepremičnin v izvedenskem mnenju.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14.11.2005 za izvedenca in cenilca gradbene stroke določilo mag. M. T., z nalogo, da si ogleda spis N in nepremičnine s parc. št. 390/1, 390/5, 390/6, 390/16, 390/17, 390/19, 390/20, 390/21, 390/22, 390/30, 390/39, 390/40 in 390/41, vse k.o. A., oceni njihovo tržno vrednost, pri čemer naj prikaže tudi vrednost vsake parcele posebej, poda mnenje o možnih načinih fizične delitve teh nepremičnin na dva vrednostno približno enaka dela ter oceni vrednost vsakega izmed sklopov nepremičnin, če bi se opravila delitev na dva dela po predlogu predlagateljev na naroku 9.11.2005. Izvedenec je nalogo opravil (glej list. št. 37 do 46 spisa), pri čemer je ocenil, da je vrednost celotnega zemljiškega prostora enaka (90 €/m2) in to v mnenju tudi obrazložil. Če se nasprotni udeleženec z izvedenskim mnenjem ne strinja in se sklicuje, da eden od možnih kupcev (občina) za posamezne parcele ponuja manj od ocenjene vrednosti, še ne pomeni, da izvedenec naloge, ki mu jo je naložilo sodišče, ni opravil. Svoje nestrinjanje s cenitvijo bo namreč lahko izrazil v nadaljnjem postopku odločanja o glavni stvari, vsekakor pa v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim bo le to odločilo o predlogu predlagateljev in nepremičnine razdelilo, če se z delitvijo ne bo strinjal. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ( 2. točka 365. člena ZPP).