Jedro

Upoštevaje načelo sorazmernosti je potrebno pri izreku sodnih ukrepov po ZPND upoštevati, v kakšnem času lahko žrtev nasilja v konkretnih okoliščinah primera poišče trajno rešitev sama oziroma ob ustrezni podpori.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

II.Udeleženca krijeta vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Predlagateljica je v predlogu z dne 5. 11. 2024 zoper nasprotnega udeleženca, bivšega zunajzakonskega partnerja, predlagala izrek ukrepov zaradi njegovih nasilnih dejanj.

2.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15. 5. 2025 odločilo o predlogu in na podlagi 19. člena ZPND1 nasprotnemu udeležencu za obdobje 6 mesecev izreklo prepoved vstopanja v stanovanjsko hišo na naslovu A., zadrževanja in približevanja tej stanovanjski hiši na razdaljo manjšo od 200 metrov, približevanja predlagateljici na razdaljo manjšo od 200 metrov, navezovanja stikov s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi komuniciranja na daljavo (elektronska pošta, mobilni in stacionarni telefon, pisma, SMS sporočila, ipd.) in preko tretjih oseb, ter vzpostavljanja kakršnegakoli srečanja s predlagateljico (I.). Naložilo mu je, da predlagateljici najkasneje v roku 3 dni od prejema predmetnega sklepa za obdobje 6-ih mesecev prepusti v izključno uporabo nepremičnino na naslovu A. (parc. št. 43/4, 444/1 in 444/2, vse k.o. ...), in da se vzdrži vseh ravnanj, ki bi utegnila ovirati ali oteževati takšno uporabo (II.). Določilo je denarno kazen v višini 300 EUR za primer, če nasprotni udeleženec prekrši katero od prepovedi (III.). Odločilo je še, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (IV.) ter da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici povrniti stroške postopka (V.).

3.Predlagateljica je dne 21. 5. 2025 predlagala dopolnitev gornjega sklepa z zavrnilnim delom. Na dne 29. 5. 2025 pa je vložila še vlogo, naslovljeno kot "pritožba". V tej je uveljavljala, da sodišče ni odločilo o delu njenega predloga za izrek ukrepov za 12 mesecev, čeprav je delno zavrnitev predloga obrazložilo. Slednjo vlogo je prvostopno sodišče predložilo pritožbenemu sodišču kot pritožbo.

4.Sodišče mora vloge strank obravnavati po vsebini in ne po naslovu. Glede na to, da je bila vloga predlagateljice z dne 29. 5. 2025 podana v zakonskem roku iz 325. v zvezi 332. členom ZPP2, je bilo potrebno to vlogo šteti kot (nadaljnji) pravočasno podan predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, saj predlagateljica odločitve, ki je sklep z dne 15. 5. 2025 ne vsebuje, s pritožbo ne more izpodbijati.

5.Na predlog predlagateljice je sodišče prve stopnje 13. 6. 2025 izdalo dopolnilni sklep. S tem je predlagateljičin predlog (z dne 5. 11. 2024) zavrnilo v delu, v katerem je predlagateljica predlagala več ali drugače (denarno kazen v višini 700 EUR in za 6 mesecev daljše trajanje ukrepov).

6.Predlagateljica v pravočasni pritožbi zoper dopolnilni sklep uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Protivi se odločitvi prvostopnega sodišča glede določitve trajanja ukrepov na zgolj 6 mesecev, namesto na predlaganih 12 mesecev. Nasprotni udeleženec ni kritičen do svojih dejanj, ker je odgovornost za svoja nasilna dejanja prelagal na predlagateljico. Pri njegovi starosti se zelo težko dosežejo kakšne korenite spremembe. Ni izrazil pripravljenosti, da bi se vključil v kakšen program, predlagateljico pa še nadalje ekonomsko ogroža, saj ne more uporabljati nepremičnine, v kateri ima izgovorjeno brezplačno služnost. V roku 3 dni od prejema sklepa se ni izselil. S predlagateljico ni iskal stika ter se ji približeval zgolj zato, ker se je odselila na njemu nepoznano lokacijo. Predlagateljici ni jasno, kako naj si uredi varno bivanjsko okolje. Zaradi dolgotrajnosti sodnih postopkov ni pričakovati, da bo o tožbi na izselitev, ki je bila vložena 29. 5. 2025, pravnomočno odločeno v roku šestih mesecev. Po preteku šestih mesecev bo ponovno soočena s povzročiteljem, glede katerega je že prvostopno sodišče mnenja, da bo lahko povzročal nasilje tudi v prihodnosti. Za predlagateljico je možnost podaje predloga za podaljšanje ukrepov slaba tolažba. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP vidi v obrazložitvi, da naj predlagateljica kot žrtev nasilja v času trajanja ukrepov sprejme potrebne zaščitne ukrepe, da do nasilja ne bi več prihajalo. Tudi če bo sploh uspela priti v nepremičnino, je prelaganje odgovornosti za lastno zaščito na žrtev nasilja v nasprotju z namenom zakona. Sprašuje, če bo ta namen dosežen s tem, da predlagateljica nikoli več ne gre v svoj dom. Predlaga spremembo z izrekom ukrepov za 12 mesecev podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

7.S popravnim sklepom z dne 2. 7. 2025 je prvostopno sodišče izrek sklepa z dne 15. 5. 2025 popravilo v II. točki izreka glede parcelnih številk tako, da te pravilno glasijo 43/4, 44/1 in 44/2.

8.Nasprotni udeleženec v pravočasni pritožbi zoper popravni sklep uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe ZPND. Navaja, da gre za spor o lastnini nepremičnine, saj je nasprotni udeleženec 4. 11. 2024 vložil tožbo na razveljavitev izročilne pogodbe glede njegovega deleža do 1/4 hiše. Nasprotni udeleženec nima težav s prekomernim uživanjem alkohola, predlagateljici ni grozil in plačuje stroške. Nima nobene možnosti preselitve, ker svoje stanovanje na B. oddaja v najem. S tem se ob minimalni pokojnini preživlja. Pred Okrajnim sodiščem v Kamniku je zoper nasprotnega udeleženca že vložena tožba na izselitev iz hiše. Zato ni nobene potrebe, da se še v tem postopku izreka izselitev. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo predloga za izdajo ukrepov po ZPND in naložitvijo plačila stroškov nasprotnega udeleženca predlagateljici.

9.Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

10.Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe predlagateljice

11.Materialnopravno izhodišče pritožbenih navedb, da trajanje izrečenih ukrepov ni omejeno na predlaganih 12 mesecev, je v 5. členu ZPND. Po tej določbi mora sodišče pri izreku ukrepov upoštevati načelo sorazmernosti tako, da za zaščito žrtve izreče ukrepe, ki so potrebni glede na stopnjo ogroženosti in za zaščito žrtvinih koristi, pri čemer je treba zagotoviti spoštovanje integritete žrtve.

12.ZPND za varstvo žrtev pred nasiljem ne določa le sodnih ukrepov. Ti ukrepi - kot so prepoved približevanja, prepoved stikov in izselitev povzročitelja nasilja, so namenjeni hitri in učinkoviti zaščiti žrtve. Z namenom zaščite, podpore in dolgoročne pomoči žrtvi pa ZPND pozna še druge ukrepe, ki jih izvajajo drugi organi in organizacije (policija, centri za socialno delo, varne hiše, krizni centri, zdravstvo, šole, nevladne organizacije in druge službe3), namenjene tudi vzpostavitvi pogojev za varno življenje. Upoštevaje zgoraj omenjeno načelo sorazmernosti je potrebno že pri izreku sodnih ukrepov upoštevati, v kakšnem času lahko določena žrtev nasilja v konkretnih okoliščinah primera poišče trajno rešitev sama oziroma ob ustrezni podpori.

13.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlagateljici že v času neposredne ogroženosti nudila pomoč družina (brat, sin, hčera, vnuk) ter da si je že pred izrekom ukrepov zaradi lastne zaščite priskrbela drugo stanovanje. Predlagateljica torej ima določeno podporo družine ter je tudi sama usmerjena v reševanje pred nasiljem s strani nasprotnega udeleženca. O izrečenih sodnih ukrepih sta bila obveščena tako policija kot center za socialno delo. Predlagateljici je zagotovljena pravna pomoč, center za socialno delo pa ima vlogo pri motiviranju žrtev nasilja za vključitev v pomoč, pri iskanju konkretnih rešitev ter sprejemanju ukrepov v smeri dolgoročnih rešitev. Vse te okoliščine napotujejo na sklep, da bo predlagateljici že v šestih mesecih4 moč zagotoviti ustrezno stopnjo varnosti ter preprečiti, da bi nasprotni udeleženec še izvajal nasilje nad njo. Pritožbenim navedbam, ki se zavzemajo za daljše trajanje, ni moč slediti, ker izhajajo iz posplošene predpostavke, da bo nasilje še obstajalo, učinek izrečenih sodnih ukrepov ter obstoj nesodnih ukrepov pa prezrejo. Pri tem gre še posebej izpostaviti, da so ukrepi po ZPND potrebni le v primeru zaščite pred nasiljem (osmi odstavek 109. člena DZ5). V primerih, ko nasilje ni podano in ko gre (le) za neurejene odnose med bivšima zunajzakonskima partnerjema glede načina uporabe ali delitve skupnega premoženja, se ta razmerja rešujejo v drugih nepravdnih postopkih.

Glede pritožbe nasprotnega udeleženca

14.S popravnim sklepom je prvostopno sodišče popravilo napake v parcelnih številkah nepremičnin. Pritožba tej popravi kakšne nepravilnosti ne očita. Napaka v številki, do katere je prišlo pri pisni izdelavi sklepa, je bila popravljena skladno s 328. členom ZPP.

15.Nestrinjanje pritožbe z ukrepom o prepustitvi nepremičnine, o katerem z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno, na pravilnost izpodbijanega sklepa o popravi nima nobenega vpliva.

Sklepno

16.Pritožbi se nista izkazali za utemeljeni. Niso bili namreč podani pritožbeni razlogi, pa tudi ne kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma. Zato ju je bilo potrebno zavrniti ter izpodbijani dopolnilni sklep in izpodbijani popravni sklep potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen, 350. člen in 353. člen ZPP).

17.Udeleženca nista upravičena do povrnitve stroškov, ki so jima nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, saj s pritožbo nista uspela, odgovor predlagateljice pa ni prispeval k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena ZPP, 22.a člen ZNP-1).

-------------------------------

1Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Uradni list RS, št. 16/08 in nasl.

2Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26/99 in nasl., ki se v tem nepravdnem postopku smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1; Uradni list RS, št. 16/2019) v zvezi z 22.a členom ZPND.

3Glej določbe od 10. do 17. člena ZPND ter na njegovi podlagi sprejeti Pravilnik o sodelovanju organov tero o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, Uradni list RS, št. 31/09, 42/17.

4Čas trajanja ukrepa prepustitve stanovanja začne teči z dejansko prepustitvijo stanovanja (prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2545/2017).

5Družinski zakonik (DZ), Uradni list RS, št. 15/17 in nasl.