Up-379/01 - 4

21. 10. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 1. oktobra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1165/99 z dne 15. 6. 2001 v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Kopru, Oddelka v Novi Gorici, št. Pd 152/98 z dne 12. 5. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik izpodbija sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, s katero je zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen zahtevek za plačilo odpravnine in odškodnine za neizrabljeni letni dopust v letu upokojitve. Pritožbeno sodišče, ki je soglašalo z razlogi sodišča prve stopnje, je v zvezi z navedbami pritožbe dodalo, da je pravilno stališče sodišča, da delavec, ki se upokoji po prvem odstavku 7. člena Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (Uradni list RS, št. 56/96 - v nadaljevanju ZPPPAI), ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, ker mu je bila zavarovalna doba dokupljena. Ob upoštevanju določb Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/93 - v nadaljevanju SKPG) njegov položaj v razmerju do delodajalca ne more biti drugačen, kot bi bil, če bi prispevek za dokup zavarovalne dobe plačal delodajalec sam. Pritožnik meni, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno in procesno pravo, zlasti 2. in 3. točko 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP) ter 44. člen SKPG. Navaja, da je upokojen po tretjem odstavku 7. člena ZPPPAI. Dejstvo, da so drugi delodajalci v podobnih primerih odpravnino izplačali, pa naj bi bilo odločilno zaradi zagotovitve enakosti pravic po drugem odstavku 14. člena Ustave.

2.Ustavno sodišče ni instanca rednemu sodstvu in se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v ugotovljeno dejansko stanje ter dokazno oceno sodišč. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS)

Ustavno sodišče izpodbijani akt preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njim kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Ustavno sodišče se pri tem omeji na presojo, ali izpodbijana odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno. Tega izpodbijani sodbi ni mogoče očitati.

3.Pritožnikovo zatrjevanje kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) izhaja iz njegove primerjave z delavci pri drugih delodajalcih. Načela enakosti pred zakonom pa ni mogoče obravnavati kot enostavno splošno enakost vseh, pač pa kot enako obravnavanje enakih dejanskih stanj. Okoliščina, da so drugi delodajalci morda tudi v takšnih primerih, kot je pritožnikov, izplačevali odpravnine, izhaja iz njihovih odločitev in ne iz zakonske ureditve. Dejanski stan neenakosti pred zakonom bi bil lahko podan, če bi na primer ZPPPAI brez navedbe utemeljenega razloga določil, da nekateri delodajalci odpravnino lahko izplačajo, drugi pa ne. V postopkih pred sodišči in drugimi organi se načelo enakosti pred zakonom kaže kot pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Pritožnik pa ne zatrjuje, da je sodišče odstopilo od svoje prakse in v njegovem primeru odločilo drugače.

4.Pritožnik navaja kršitev določb 338. člena ZPP, s katerimi so opredeljeni razlogi, iz katerih se sme izpodbijati sodba. Kolikor s tem smiselno zatrjuje kršitev pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave), je treba ugotoviti, da ta pritožniku ni bila kršena. Pravica do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje je bila v obravnavanem primeru zagotovljena in jo je pritožnik tudi izkoristil. Zgolj zato, ker s pritožbo ni uspel, pa navedena pravica ni bila kršena.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan