Jedro

Ker sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov, sodišče prve stopnje tudi v primeru ugotovitve ničnosti darilne pogodbe ne bi moglo sâmo, brez ustreznega zahtevka, vzpostaviti pravilnega zemljiškoknjižnega stanja. Ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka v tožbi zatrjevala, da je darilna pogodba nična, ker je navidezna in prikriva prodajno pogodbo, zahtevka v zvezi s slednjo pogodbo pa ni postavila, niti ni zahtevala ugotovitve neveljavnosti vknjižbe niti vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, je tožba v celoti nesklepčna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je darilna pogodba z dne 4. 6. 2010 z aneksom k njej z dne 7. 10. 2010, sklenjena med prvim tožencem F. B. kot obdarjencem in drugo toženko A. S. kot darovalko za nedoločene deleže skupne lastnine pri točno določenih nepremičninah, nična in brez pravnega učinka za pogodbeni stranki. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek, da je tožena stranka A. S. dolžna s tožečo stranko skleniti prodajno pogodbo ter izdati zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se bo pri nedoločenem deležu skupne lastnine A. S. na navedenih nepremičninah vknjižila lastninska pravica v korist tožeče stranke, sicer bo to nadomestila sodba. Odločilo je, da mora tožeča stranka tožencema povrniti njune pravdne stroške v znesku 440,70 EUR z ustreznimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne v ponovno sojenje. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča, da nima pravnega interesa za vložitev te izpodbojne tožbe. Toženca sta namesto prodajne pogodbe sklenili fiktivno darilno pogodbo z aneksom ter na ta način tožnico prikrajšali za uveljavitev predkupne pravice. Na to kaže dejstvo, da toženca nista sorodnika, izpoved, da sta „družinska prijatelja“ pa je bila dana le za potrebe tega pravdnega postopka. Prav tako je na fiktivnost možno sklepati tudi iz listin, in sicer iz zapisa z dne 13. 6. 1974 (sklenjenega med prvim tožencem in pokojno M.R. v zvezi s pravicami, ki izvirajo iz članstva bivše Agrarne skupnosti), na katerem je pripis drugo tožene stranke z dne 7. 7. 2007, da priznava ta dogovor. Ta listina je za tožečo stranko sporna. Na fiktivnost kaže tudi ponudba druge tožene stranke z dne 15. 9. 2007 za odkup deležne pravice tožeči stranki za 5.000,00 EUR. Že enostavna primerjava obeh listin kaže na nelogičnost v zvezi z darilno pogodbo in aneksom, v kateri je kot vrednost navedeno 500,00 EUR. Tožeča stranka je sodišču predlagala, da naloži prvi toženi stranki, da predloži zapis z dne 15. 6. 1974 v originalu, česar sodišče ni storilo, s čimer je bil bistveno kršen postopek v škodo tožeče stranke, ki dvomi v pristnost dokumenta. Nadalje navaja, da je bilo tožencema znano, da bo tožeča stranka uveljavljala predkupno pravico, ker je toženi stranki to sporočila ob njeni ponudbi z dne 15. 9. 2007. Poleg tega navaja, da ima F. K. res pravni interes izpodbijati darilno pogodbo in aneks, vendar ima še večji interes tožeča stranka, ki je proti drobljenju agrarnih pravic. Sodišče bi moralo tožbenemu zahtevku ugoditi in ugotoviti ničnost pogodbe in aneksa. V tem primeru bi sodišče vzpostavilo pravilno zemljiškoknjižno stanje, torej vknjižbo lastninske pravice na drugo toženo stranko, od katere tožeča stranka zahteva, da je z njo dolžna skleniti kupoprodajno pogodbo. Torej je s tožbenim zahtevkom vse v redu. Posledično napada tudi izrek o stroških in meni, da bi moralo sodišče tožeči stranki priznati vse pravdne stroške. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Toženca sta pravočasno odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev. Poudarjata, da sta sklenila veljaven pravni posel, kar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo. Priglašata stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje relevantnih kršitev določb postopka ni zagrešilo, materialno pravo je tudi pravilno uporabilo, ob tem pa je pravilno ugotovilo tudi sporna (čeprav v celoti ne relevantna) dejstva.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dajatveni del tožbenega zahtevka (za sklenitev pogodbe) ni sklepčen, kar vse je pravilno obrazložilo v zadnjem odstavku točke II/A. in B. obrazložitve izpodbijane sodbe. Ker sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (1. odst. 2. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP), sodišče prve stopnje tudi v primeru ugotovitve ničnosti darilne pogodbe ne bi moglo sâmo, brez ustreznega zahtevka, vzpostaviti pravilnega zemljiškoknjižnega stanja, kot zmotno meni pritožnik. Glede na navedeno in ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka v tožbi zatrjevala, da je darilna pogodba nična, ker je navidezna in prikriva prodajno pogodbo, zahtevka v zvezi s slednjo pogodbo pa ni postavila, niti ni zahtevala ugotovitve neveljavnosti vknjižbe niti vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (243. čl. Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1), pritožbeno sodišče zaključuje, da je tožba v celoti nesklepčna, brez spremembe zahtevka pa se ta nesklepčnost ne bi dala niti odpraviti. Navedeno pomeni, da je tožbeni zahtevek že iz tega razloga v celoti neutemeljen in ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.

7. Posledično pa ne morejo biti uspešni pritožbeni očitki, ki napadajo zaključek sodišča prve stopnje o tem, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da je sporna darilna pogodba fiktivna in da dejansko prikriva prodajno pogodbo. Zato se pritožbeno sodišče do njih podrobneje ne opredeljuje. Kljub vsemu pa dodaja, da tudi sicer pritožnica zgolj s ponavljanjem svojih tožbenih trditev navedenega zaključka sodišča prve stopnje ne bi mogla omajati. Sodišče prve stopnje se je namreč opredelilo do vseh ključnih trditev in dokazov, napravilo celovito dokazno oceno, za svojo odločitev pa navedlo obširne in logično sprejemljive razloge.

8. Prav tako so pravno nepomembne tudi pritožbene navedbe v smeri, da tožeča stranka za obravnavano tožbo ima pravni interes, saj ji ga sodišče prve stopnje ni odreklo.

9. Glede na neuspeh tožnice v postopku je pravilna tudi odločitev sodišča o pravdnih stroških (1. odst. 154. čl. ZPP).

10. V pritožbi izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče ni našlo niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbo zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje kot pravilno in zakonito potrdilo (353. čl. ZPP).

11. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP). Toženi stranki prav tako sami krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni obvezen, prav tako pa v ničemer ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (155. čl. ZPP).