Jedro

Iz odločbe ni razvidno, iz katerih razlogov je tožena stranka sprejela dokazno oceno, da tožeči stranki ni uspelo dokazati namena in delovanja društva v javnem interesu, ki ga sicer društvo izkazuje na podlagi vsebine programa aktivnosti društva (6. člen Pravilnika).

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem Republike Slovenije z dne 15. 5. 2000, odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da tožeči stranki ne podeli statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju pospeševanja turizma, ter da lahko tožeča stranka po preteku enega leta od vložitve zahteve ponovno vloži vlogo za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju pospeševanja turizma. Tožena stranka v izpodbijani odloči navaja, da je tožeča stranka z vlogo z dne 10. 1. 2000 in z dopolnitvijo vloge z dne 18. 2. 2000 zaprosila za izdajo odločbe o podelitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju pospeševanja turizma. Vlogi je priložila dokumentacijo v skladu z zahtevami 6., 7. in 9. člena Pravilnika o pogojih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju pospeševanja turizma (Pravilnik). Po preučitvi vloge in dokumentacije je tožena stranka ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje predpisanih pogojev za pridobitev navedenega statusa v skladu z Zakonom o društvih (ZDru), Zakonom o pospeševanju turizma (ZPT) in Pravilnikom, saj ji ni uspelo dokazati namena in delovanja društva v javnem interesu. Tožeča stranka tožbo vlaga iz tožbenih razlogov po 1. odstavku 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS). V tožbi navaja, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju pospeševanja turizma. K vlogi in dopolnitvi vloge je predložila vso dokumentacijo, ki je potrebna za podelitev navedenega statusa. Pri tem poudarja, da je tožena stranka v zahtevi za dopolnitev vloge zahtevala tudi listine, ki so bile že predložene. Meni, da izpolnjuje vse predpisane pogoje za pridobitev statusa, zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Zastopnik javnega interesa Državno pravobranilstvo Republike Slovenije ni prijavilo svoje udeležbe v tem upravnem sporu.

Tožba je utemeljena.

Pogoji za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju pospeševanja turizma in postopek za podelitev navedenega statusa so določeni v II. in III. poglavju Pravilnika o pogojih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju pospeševanja turizma (Uradni list RS, št. 13/99, v nadaljevanju Pravilnik). Šteje se, da društvo deluje v javnem interesu na področju pospeševanja turizma, če namen njegove ustanovitve in delovanja presega interese članov in je član oziroma je vključeno v aktivnosti lokalne turistične organizacije ali nacionalne turistične organizacije v skladu s 3. in 5. členom zakona o pospeševanju turizma ter če pridobi soglasje občine in mnenje Turistične zveze Slovenije (5. člen Pravilnika). Namen in delovanje društva v javnem interesu pa društvo izkazuje na podlagi vsebine programa aktivnosti društva, ki je natančno opredeljena v 6. členu Pravilnika (1. spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma, 2. ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter urejanje okolja, 3. olepševanje krajev na turističnem območju, 4. organiziranje in usklajevanje prireditev, 5. ozaveščanje prebivalstva in mladine za turizem, 6. promocijska in informativna dejavnost v kraju ter 7. sodelovanje pri aktivnostih lokalne turistične organizacije). Zahtevi za pridobitev statusa mora društvo priložiti vse listine, ki so določene v 9. členu Pravilnika. Pravilno vloženo zahtevo obravnava strokovna komisija, ki je imenuje minister, pristojen za turizem, izmed strokovnjakov na področju turizma, ki prouči, ali društvo izpolnjuje predpisane pogoje za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu in o tem v pisni obliki sporoči svoje mnenje ministru (11. člen Pravilnika). Po končanem postopku in pridobitvi mnenja strokovne komisije minister izda pozitivno ali negativno odločbo (12. člen Pravilnika). Med strankama v obravnavani zadevi ni sporno, da je tožeča stranka zahtevi za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju pospeševanja turizma, priložila vsa dokazila v skladu z določbami 6., 7., in 9. člena Pravilnika. Sporno pa je, ali je tožena stranka ravnala zakonito, ko tožeči stranki z izpodbijano odločbo ni podelila navedenega statusa. V skladu z določilom 2. odstavka 209. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 - prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP/86) v zvezi s prehodno določbo 324. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99), obsega obrazložitev odločbe, ki ni enostavna stvar, kratko obrazložitev zahtevkov strank, ugotovljeno dejansko stanje, razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov, zakaj ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank, pravne predpise in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločbo, navedeno v dispozitivu. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe zgolj ugotovila, da tožeča stranka ni uspela dokazati namena in delovanja društva v javnem interesu, ne da bi obrazložila, katere pogoje, določene v Zakonu o pospeševanju turizma (Uradni list RS, št. 57/98), Zakonu o društvih (Uradni list RS, št. 60/95, 49/98 - odločba US ter 89/99) ter Pravilniku je upoštevala pri odločanju o navedenem statusu. Zato iz odločbe ni razvidno, iz katerih razlogov je tožena stranka sprejela dokazno oceno, da tožeči stranki ni uspelo dokazati namena in delovanja društva v javnem interesu, ki ga sicer društvo izkazuje na podlagi vsebine programa aktivnosti društva (6. člen Pravilnika). Po presoji sodišča je tožena stranka bistveno kršila pravila postopka, saj obrazložitev odločbe, razen navedene pavšalne ugotovitve in navedbe predpisov, nima ostalih sestavin, ki jih zahteva 2. odstavek 209. člena ZUP/86, zato zakonitosti izpodbijane odločbe ni mogoče niti preizkusiti.

Ker je sodišče ugotovilo, da v postopku za izdajo izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka, je tožbi ugodilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97-popravek ter 70/00, v nadaljevanju ZUS) ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo le-ta morala upoštevati stališča, ki jih je v tej sodbi zavzelo sodišče ter v skladu z njimi ponovno odločiti o zahtevi tožeče stranke v roku, določenem v 3. odstavku 60. člena ZUS, ki teče od pravnomočnosti sodbe.