Jedro

Sklep o razrešitvi predsednika Sveta samoupravne narodne skupnosti ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. S 1. točko izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrglo tožnikovo tožbo zoper dva sklepa, sprejeta na izredni seji Sveta ... samoupravne narodne skupnosti (v nadaljevanju Svet A.) z dne 17. 5. 2006, s katerima je Svet A. razrešil tožnika kot predsednika Sveta in imenoval novega predsednika. Z 2. točko izreka sklepa pa je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008) zavrnilo tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov postopka.

2. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da izpodbijana sklepa nista upravna akta oziroma akta, ki se lahko izpodbijata v upravnem sporu. Ker tožnik s tožbo ni uspel, je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov postopka.

3. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Z odločitvijo sodišča se ne strinja. Meni, da je bilo glede na določbe ZUS in Zakona o samoupravnih narodnih skupnostih (ZSNS) z izpodbijanima sklepoma odločeno o njegovih pravicah, zato je tožba utemeljena. Opozarja, da ga je sodišče pozvalo, da se izjavi o pravnem interesu in da je sodišče obvestil, da pri tožbi vztraja, saj gre za njegov osebni interes, da se dokaže nezakonito ravnanje tožene stranke. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se tožbi ugodi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet izpodbijanja v upravnem sporu je dokončni posamični upravni akt, ki ga ZUS v prvem odstavku 3. člena opredeljuje kot dokončni posamični akt, s katerim državni organ, organ lokalne skupnosti oziroma nosilec javnega pooblastila odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe oziroma druge osebe, ki je lahko stranka v upravnem postopku. Upravna zadeva pa je po določbi prvega odstavka 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (Ur. l. RS, št. 80/99, 70/200, 52/2002, 73/2004 in 119/2005) odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava; za upravno zadevo pa se šteje tudi, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. V upravnem sporu se po določbi drugega odstavka 3. člena ZUS zagotavlja tudi sodno varstvo zoper posamične akte, izdane v volilnem postopku, in posamične akte o izvolitvah, imenovanjih, napredovanjih in razrešitvah funkcionarjev ter nosilcev javnih služb, če zakon tako določa, pa tudi akti o imenovanjih, napredovanjih in razrešitvah delavcev v državnih organih, organih lokalnih skupnosti in javnih zavodih.

6. Glede na citirane določbe ZUS je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da sklep o razrešitvi tožnika kot predsednika Sveta A. in sklep o imenovanju novega predsednika tega sveta nista upravna akta oziroma druga akta, ki se lahko izpodbijata v upravnem sporu. Sklep o razrešitvi in sklep o imenovanju namreč nista bila izdana s strani državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila v smislu 121. člena Ustave Republike Slovenije (URS). Sklepa tudi nista bila izdana v izvrševanju javnih pooblastil. Z njima tudi ni bilo odločeno o upravni zadevi v smislu 2. člena ZUP, saj z njima ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava. Da bi se v postopku razrešitve in imenovanja predsednika Sveta A. vodil upravni postopek in izdala upravna odločba oziroma, da bi se sklepi izdani v teh postopkih, kot posamični akti o imenovanjih, napredovanjih in razrešitvah funkcionarjev in nosilcev javnih služb, izpodbijali v upravnem sporu, namreč ne določata niti Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih – ZSNS (Ur. l. RS, št. 65/94) niti Zakon o lokalnih volitvah – ZLS (Ur. l. RS, št. 100/2005-UPB-1). Da izpodbijana sklepa tudi nista posamična akta, izdana v volilnem postopku, je tožniku s pravilnimi razlogi pojasnilo že sodišče prve stopnje. Tožnik kot predsednik Sveta A. pa tudi ni nosilec javne službe ali funkcionar v smislu določbe drugega odstavka 3. člena ZUS. Glede na koncept in obseg upravnega sodnega varstva je namreč treba pojem funkcionar, v smislu citirane določbe ZUS, razlagati in razumeti le v pomenu funkcionarjev državnih organov in organov lokalne skupnosti. Sodišče prve stopnje je zato odločilo pravilno, ko je tožnikovo tožbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 34. člena ZUS zavrglo.

7. Tožnikov pritožbeni ugovor, da naj bi bilo z izpodbijanima sklepoma odločeno o njegovih pravicah, ni utemeljen. Niti ZUS niti ZSNS, prav tako pa tudi noben drug zakon, opravljanje nalog predsednika Sveta A. ne opredeljuje kot pravico posameznika. Opravljanje nalog predsednika tega Sveta, ki je predstavniško telo pripadnikov ... narodnostne skupnosti, izvoljeno na neposrednih volitvah, ni tožnikova pravica, temveč s strani tožnika sprejeta obveznost. Ta obveznost pa je tožniku, z njegovim pristankom, zaupana s strani ostalih izvoljenih članov sveta, ki imajo pravico in dolžnost, da iz svoje sredine izvolijo oziroma da razrešijo predsednika. Zato z izpodbijanima sklepoma ni bilo odločeno o tožnikovih pravicah.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.