Jedro

ZPP v drugem odstavku 324. člena določa, da uvod sodbe med drugim obsega tudi ime in priimek in stalno oziroma začasno prebivališče strank, kar pomeni, da so v uvodu opredeljene pravdne stranke, na katere se tudi vežejo obveznosti, ki izhajajo iz sodbe.

Ko sodba v I. in II. točki govori o etažnih delih in etažnih lastnikih, ne opredeljuje s tem strank pravdnega postopka, ampak samo ugotavlja solastnino na stavbi pripadajočem zemljišču oz. odreja vknjižbo te solastninske pravice v zemljiško knjigo, kar pa se logično nanaša na vse etažne lastnike in njihove pravne naslednike. Dolžniško-upniško razmerje glede plačila pravdnih stroškov pa je vzpostavljeno med strankami, kot so opredeljene v uvodu sodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po pooblaščencu pravočasno pritožujejo upniki. Navajajo, da kot izkaz aktivne legitimacije prilagajo tožbo z dne 15. 2. 2013, na podlagi katere je bila izdana sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 671/2013 z dne 13. 5. 2014, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1680/2014 z dne 5. 11. 2014. Opozarjajo, da so že predložili izpiske iz zemljiške knjige, iz katerih izhaja lastništvo na posameznih delih večstanovanjske hiše C., L. Izpisek iz zemljiške knjige je javna listina in predstavlja dokaz o prenosu lastninske pravice in pravnem nasledstvu. Iz tega ne more izhajati drugo kot, da so vse upniki, navedeni v dopolnjenem predlogu za izvršbo, bodisi lastniki že v času pravnomočne in izvršljive sodbe bodisi so postali pravni nasledniki lastnikov iz časa pravnomočne in izvršljive sodbe. Ker se sodišče prve stopnje vsebinsko ni opredeljevalo do teh navedb v povezavi z zemljiškoknjižnimi izpiski, je s tem napačno uporabilo materialno pravo. Iz sodbe so razvidni popolnoma enaki identifikacijski znaki nepremičnine, kot izhajajo iz zemljiškoknjižnih izpiskov. Upniki zato štejejo, da je izkazana njihova aktivna legitimacija in je tako podana identiteta strank na upniški strani iz dopolnjenega predloga za izvršbo in iz izvršilnega naslova. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb upnika in ni uporabilo 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju1 (v nadaljevanju: ZIZ), ni moglo pravilno ugotoviti dejanskega stanja. Navajajo še, da je v sodbi kot tožeča stranka zapisano »A. A. in ostali«, iz tožbe, ki jo prilagajo, pa so kot tožniki navedeni vsi takratni etažni lastniki. V nadaljevanju še sporočajo spremembe, ki so se zgodile v zvezi z lastništvom od vložitve tožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzelo potek postopka. Bistveno je naslednje. Najprej je bil v predlogu za izvršbo kot upnik naveden upravnik, družba B., d. o. o. Po več pozivih sodišča je bil z vlogo z dne 14. 10. 2020 predlog za izvršbo dopolnjen tako, da so bili bili sporočeni vsi tožniki po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, XI Pg 671/20013 z dne 13. 5. 2014. S sklepom z dne 3. 12. 2020 je sodišče še enkrat pozvalo na dopolnitev predloga za izvršbo in izrecno pojasnilo, da iz sodbe, ki jo je upnik priložil, ni razvidno, da bi bili upniki, ki so navedeni v vlogi z dne 14. 10. 2020 tudi tožniki v pravdnem postopku, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod XI Pg 671/20013. Dodatno je bilo pojasnjeno, da lahko izvršbo terjatve iz izvršilnega naslova kot upnik zahteva samo tisti, ki je kot upravičenec iz materialnopravnega razmerja naveden v izvršilnem naslovu. Sodišče je zato pozvalo upnike, da izkažejo aktivno legitimacijo (npr. s tožbo, iz katere izhajajo vsa imena upnikov). V vlogi z dne 14. 12. 2020 je pojasnjeno, da upniki svojo aktivno legitimacijo izkazujejo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, XI Pg 671/2013, kjer so v izreku sodbe kot tožeča stranka navedeni vsakokratni lastniki oz. solastniki večstanovanjske stavbe na naslovu C., L., z ID znakom 000, s številkami posameznih delov 1-24. V dokaz, da so ti (so)lastniki upniki, kot so bili navedeni v dopolnjenem predlogu za izvršbo, prilagajo zemljiškoknjižne izpiske za vse te posamezne dele.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje izpodbijani odločitvi sodišča prve stopnje. 324. člen Zakona o pravdnem postopku2 (v nadaljevanju: ZPP) v drugem odstavku določa, da uvod sodbe med drugim obsega tudi ime in priimek in stalno oziroma začasno prebivališče strank, kar pomeni, da so v uvodu opredeljene pravdne stranke, na katere se tudi vežejo obveznosti, ki izhajajo iz sodbe. Tako se npr. formulacija IV. točke sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, XI Pg 671/20013, ki se glasi: »Tožena stranka mora tožeči v 15 dneh povrniti stroške tega postopka v višini 2.484,60 EUR, po preteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje«, nanaša na stranke, kot so opredeljene v uvodu sodbe. Nanje se raztezajo tudi subjektivne meje pravnomočnosti.

6. Pritožba glede tega opozarja, da so iz sodbe razvidni popolnoma enaki identifikacijski znaki nepremičnine, kot izhajajo iz zemljiškoknjižnih izpiskov in da si upniki ne morejo predstavljati, da izkaz zemljiškoknjižnega stanja ne bi izkazoval tudi lastništva oz. pravnega nasledstva na posameznih delih stavbe C., L. Seveda drži, da podatki zemljiške knjige izkazujejo lastništvo posameznih delov stavbe, a vendar ni mogoče obveznosti tožene stranke iz navedene IV. točke sodbe razlagati tako, da je dolžna tožena stranka stroške povrniti vsakokratnim etažnim lastnikom. Končno so imeli pravdne stroške tisti, ki so v zadevi XI Pg 671/2013 vložili tožbo in se udeleževali postopka in ne tisti, ki je mogoče nekaj let po pravnomočnosti sodbe kupil katero od stanovanj v večstanovanjski hiši C., L. in na ta način postal etažni lastnik. Ko sodba v I. in II. točki govori o etažnih delih in etažnih lastnikih, ne opredeljuje s tem strank pravdnega postopka, ampak samo ugotavlja solastnino na stavbi pripadajočem zemljišču oz. odreja vknjižbo te solastninske pravice v zemljiško knjigo, kar pa se logično nanaša na vse etažne lastnike in njihove pravne naslednike. Dolžniško-upniško razmerje glede plačila pravdnih stroškov pa je vzpostavljeno med strankami, kot so opredeljene v uvodu sodbe. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna.

7. Tudi, če bi šteli, da bi za opredelitev upnikov zadoščala sodba v zadevi XI Pg 671/2013 v povezavi s tožbo, bi pritožbi priložena tožba predstavljala nedovoljeno pritožbeno novoto, ki pa je pritožbeno sodišče ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj pritožba ne pojasni, zakaj je upniki tega dokaza niso mogli predložiti že pred sodiščem prve stopnje.

8. Po pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Uradni list RS, št. 51/1998, s spremembami. 2 Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.