Jedro

Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Sodišče lahko pozove k plačilu sodne takse katerokoli od njih, vendar mora v primeru, če stranka, ki je bila pozvana k plačilu sodne takse, te ne plača, pozvati k plačilu tudi drugo stranko. Škodljive posledice neplačila sodne takse s strani enega tožnika ne smejo prizadeti drugega tožnika, ki k plačilu sodne takse ni bil pozvan.

S plačilom enega od solidarnih zavezancev preneha obveznost za oba, zato njune pritožbe ni mogoče šteti za umaknjeno in jo je treba vsebinsko obravnavati.

Vsak član društva ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka 13. člena ZDru-1. Pritožba protispisno trdi, da je sodišče prve stopnje navedlo, da tožniki sklepov niso izpodbijali s pritožbo. Ravno nasprotno, sodišče prve stopnje je (tudi na podlagi trditev tožnikov) ugotovilo, da je bila zoper sporne sklepe pritožba vložena in da ji je bilo na seji Sveta ugodeno.

Morebitna ugoditev vloženi tožbi ne bi mogla izboljšati položaja tožnikov, zato zanjo nimajo pravnega interesa.

Izrek

I. Pritožba tretje tožeče stranke zoper sklep z dne 8. 10. 2021 se zavrže. II. Pritožbi prve in druge tožeče stranke zoper sklep z dne 8. 10. 2021 se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

III. Pritožbi prve in druge tožeče stranke zoper sklep z dne 15. 6. 2021 se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 1.525,20 EUR nadomesti z zneskom 1.269,29 EUR. Sicer se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdi.

IV. Prva in druga tožeča stranka sta dolžni toženi stranki v roku 15 dni povrniti 279,99 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

**Postopek pred sodiščem prve stopnje**

1. Tožniki so pred sodiščem prve stopnje vložili tožbo, s katero so zahtevali razveljavitev sklepov s 4. redne seje Sveta toženke (v nadaljevanju Svet), ki jih je sprejela ločena skupina članov Sveta dne 17. 10. 2018. Poleg tega so zahtevali, da sodišče ugotovi, da je prvi tožnik zakoniti zastopnik toženke.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15. 6. 2021 tožbo zavrglo. Ugotovilo je, da tožniki za izpodbijanje navedenih sklepov nimajo pravnega interesa, ker so že dosegli njihovo razveljavitev na dopisni seji Sveta. Ugotovitve, kdo je zakoniti zastopnik toženke, pa po mnenju sodišča sploh ni mogoče sodno uveljavljati.

3. S sklepom z dne 8. 10. 2021 je sodišče prve stopnje odločilo, da se zaradi izostanka plačila sodne takse pritožba zoper sklep z dne 15. 6. 2021, ki sta jo preko svoje pooblaščenke vložila prvi in drugi tožnik, šteje za umaknjeno.

**O pritožbi tretjega tožnika zoper sklep z dne 8. 10. 2021**

4. Tretji tožnik v laični pritožbi navaja, da ni prejel sklepa z dne 15. 6. 2021 in z njegovo vsebino ni bil seznanjen vse do 10. 12. 2021, ko je prejel sklep z dne 8. 10. 2021. Zato mu je bila kršena ustavna pravica do pritožbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da se mu omogoči pritožba zoper sklep z dne 15. 6. 2021. 5. Pritožba je prepozna.

6. Iz vpogleda v spis izhaja, da sta bila tretjemu tožniku izpodbijana sklepa vročena s fikcijo. Sklep z dne 15. 6. 2021 mu je bil vročen 31. 7. 2021, sklep z dne 8. 10. 2021 pa 4. 11. 2021. Petnajstdnevni rok za pritožbo zoper sklep z dne 8. 10. 2021 je tako potekel 19. 11. 2021. Pritožba, ki jo je tretji tožnik vložil šele 24. 12. 2021, je zato prepozna, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) (I. točka izreka).

7. Ker je tretji tožnik prava neuka stranka, pritožbeno sodišče zgolj pojasnjuje, da je v primeru, da stranka prejme obvestilo o prispelem sodnem pismu, v njeni dispoziciji, ali bo v roku iz obvestila to pisanje tudi dvignila. Če tega ne stori, s svojo opustitvijo privoli v nastanek določenih posledic, na katere je bila z obvestilom vnaprej opozorjena - nastopi fikcija vročitve, ko se šteje, da ji je bilo pisanje vročeno. Stranka je (ob odsotnosti napak pri vročanju) na podlagi puščenega obvestila seznanjena, kako lahko doseže seznanitev z vsebino pisanja (z dvigom pisanja na pošti v roku 15 dni) in s posledicami, če ne bo ravnala, kot je navedeno v obvestilu (nastop fikcije vročitve). Če zaradi njene neaktivnosti oziroma opustitve pravočasnega ravnanja nastopi fikcija vročitve, ne izgubi pravice do pravnega sredstva, niti se ji rok za vložitev sam po sebi ne skrajša, zato s tem ni (prekomerno) poseženo v njeno ustavno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (da je bilo stranki pisanje vročeno in kdaj ji je bilo vročeno). Domnevo o resničnosti podatkov v njej je mogoče izpodbiti z ustreznimi trditvami in dokazi; gola navedba, da tretji tožnik sklepa z dne 15. 6. 2021 ni prejel, pa ne zadošča. **O pritožbi prvega in drugega tožnika zoper sklep z dne 8. 10. 2021**

8. Prvi in drugi tožnik se pritožujeta zoper sklep sodišča prve stopnje, ker je bil plačilni nalog za pritožbo njuni pooblaščenki vročen zgolj za prvega tožnika. Za drugega tožnika ji ni bil vročen, niti njemu neposredno. Navajata, da njune pritožbe zato ni mogoče šteti za umaknjeno.

9. Pritožba je utemeljena.

10. Prvi in drugi tožnik sta v postopku pred sodiščem prve stopnje imela isto pooblaščenko. Plačilni nalog za pritožbo je bil vročen njej, a le za prvega tožnika (glasil se je zgolj nanj). Za pritožbo, ki sta jo vložila skupaj (preko svoje pooblaščenke), sta bila oba (skupaj) zavezana plačati sodno takso. Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna (deseti odstavek 3. člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1). Sodišče lahko pozove k plačilu sodne takse katerokoli od njih, vendar mora v primeru, če stranka, ki je bila pozvana k plačilu sodne takse, te ne plača, pozvati k plačilu tudi drugo stranko. Škodljive posledice neplačila sodne takse s strani enega tožnika ne smejo prizadeti drugega tožnika, ki k plačilu sodne takse ni bil pozvan.1 V obravnavani zadevi je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo poslan pooblaščenki za prvega tožnika, ki sodne takse ni plačal. Drugi tožnik je bil k plačilu takse pozvan kasneje in jo je tudi v postavljenem roku plačal. S plačilom enega od solidarnih zavezancev preneha obveznost za oba (prvi odstavek 395. člena Obligacijskega zakonika), zato njune pritožbe ni mogoče šteti za umaknjeno in jo je treba vsebinsko obravnavati.2

11. Ob povedanem se izkaže, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi prvega in drugega tožnika ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje skladno s 3. točko 365. člena ZPP razveljavilo (II. točka izreka).

**O pritožbi prvega in drugega tožnika zoper sklep z dne 15. 6. 2021**

12. Prvi in drugi tožnik sklep z dne 15. 6. 2021, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, izpodbijata iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagata, da ga razveljavi. Navajata, da je sodišče prve stopnje napačno sledilo toženi stranki, da nista izkoristila vseh procesnih sredstev znotraj društva in da zato ne izkazujeta pravnega interesa. Ni upoštevalo navedb tožnikov, da je izpolnjena predpostavka iz petega odstavka 13. člena Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1), saj je že v tožbi navedeno, da ima vsak pravico izpodbijati odločitve organa društva. V nadaljevanju pritožbe opisujeta dogajanje na sejah Sveta. Navajata, da je bil Kongres, na katerem je bil potrjen sklep toženke o izključitvi tožnikov, sklican nezakonito. Neresnične in neizkazane so navedbe o njuni seznanitvi z izključitvijo in da naj nikoli ne bi uporabila možnosti iz 13. člena Statuta toženke oziroma vložila pritožbe. Na 8. korespondenčni seji Sveta dne 30. 10. 2018 je bila namreč vložena pritožba zoper sklepa toženke o izključitvi in Svet je sprejel sklep, da je pritožba utemeljena. Izpodbijata tudi odločitev o stroških, saj je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo vrednosti spora, ki znaša 5.000,00 EUR. Po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT) je za takšno vrednost spora osnovna vrednost storitve tožbe oziroma odgovora na tožbo 300 in ne 400 točk. Prav tako je sodišče napačno priznalo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo, čeprav ta sploh še ni bil realiziran.

13. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, priglasila je tudi pritožbene stroške.

14. Pritožba je delno utemeljena.

15. ZDru-13 v petem odstavku 13. člena določa, da če temeljni akt ne določa drugače, o pritožbah zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov. V naslednjem členu zakona je določeno, da ima vsak član društva pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka 13. člena zakona.

16. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da tožniki za izpodbijanje spornih sklepov nimajo pravnega interesa. Statut toženke v 24. členu med drugim določa, da je Svet toženke pristojen, da zadrži ali razveljavi nezakonite akte. Kot so tožniki sami navajali v postopku pred sodiščem prve stopnje, pa tudi še zdaj ponavlja pritožba, so bili sporni sklepi razveljavljeni že na korespondenčni seji Sveta. Kot takšni torej ne veljajo več. Pritožba protispisno trdi, da je sodišče prve stopnje navedlo, da tožniki sklepov niso izpodbijali s pritožbo. Ravno nasprotno, sodišče prve stopnje je (tudi na podlagi trditev tožnikov) ugotovilo, da je bila zoper sporne sklepe pritožba vložena in da ji je bilo na seji Sveta ugodeno. Tožniki so sicer trdili, da novi nosilci funkcij v organih toženke razveljavitve sklepov ne upoštevajo, vendar pa to ne vpliva na dejstvo, da sporni sklepi kot taki (ki naj bi bili predmet tega pravdnega postopka) ne obstajajo več. Njihova vsebina je bila nato potrjena (ponovljena) v sklepih Kongresa, ki naj bi bil po tožbenih navedbah sklican nezakonito, vendar pa bi morali tožniki takšne sklepe Kongresa, ki niso predmet te pravde, izpodbijati v pristojnih postopkih (končno v sodnem postopku, za sprožitev katerega pa je rok zdaj že potekel). Morebitna ugoditev vloženi tožbi tako ne bi mogla izboljšati položaja tožnikov, zato zanjo nimajo pravnega interesa in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko jo je zavrglo.

17. Pritožba pa je utemeljena v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka. V postopku je bila določena vrednost spornega predmeta 5.000,00 EUR. OT4 glede na to vrednost določa drugačne višine nagrad, kot jih je priznalo sodišče prve stopnje. Ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR toženki pripada 300 točk za odgovor na tožbo (tar. št. 19/1 OT), 300 točk za odgovor na pritožbo zoper sklep o začasni odredbi (tar. št. 27/6 OT)5, 300 točk za prvo pripravljalno vlogo (tar. št. 19/1 OT), 150 točk za zastopanje na pripravljalnem naroku dne 15. 9. 2020 (tar. št. 20/2), 225 točk za drugo pripravljalno vlogo, 75 točk za zastopanje na naroku dne 22. 4. 2021 (tar. št. 20/3 OT), 300 točk za zastopanje na naroku dne 15. 6. 2021 (tar. št. 20/1 OT) in 50 točk za končno poročilo stranki (tar. št. 39 OT). Skupno to znaša 1070 točk oziroma 1.020,00 EUR, ob materialnih stroških v višini 20,40 EUR (2 % po 11. členu OT) in DDV v višini 228,89 EUR (22 %) pa 1.269,29 EUR. Sodišče druge stopnje je zaradi napačne uporabe materialnega prava izpodbijani sklep v II. točki izreka spremenilo tako, da je znesek 1.525,20 EUR nadomestilo z navedenim zneskom (III. točka izreka).

18. Ker v preostalem pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ali drugih kršitev materialnega prava, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno sicer zavrnilo in skladno z 2. točko 364. člena ZPP izpodbijani sklep v njegovi I. točki izreka potrdilo (III. točka izreka).

19. Tožnika s pritožbo nista uspela, razen v majhnem delu (glede stroškov), zato morata skladno s tretjim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP toženki povrniti odvetniške stroške po OT6: nagrado za odgovor na pritožbo v višini 375 točk oziroma 225,00 EUR (tar. št. 22/1 OT), materialne stroške v višini 4,50 EUR (11. člen OT) in DDV v višini 50,49 EUR (22 %), skupno 279,99 EUR. Stroške ji morata povrniti v roku 15 dni, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev do plačila (IV. točka izreka).

1 Prim. VSL Sklep I Cpg 715/2018 z dne 28. 9. 2018. 2 Prim. VSRS Sklep III Ips 64/2011 z dne 13. 9. 2011. 3 Ta se smiselno uporablja tudi glede ureditve razmerij v sindikatu. 4 Odvetniška tarifa (Uradni list RS, št. 2/15, 28/18). 5 Nagrada za odgovor na pritožbo se nanaša na prejšnji (že zaključen) pritožbeni postopek. 6 Odvetniška tarifa (Uradni list RS, št. 2/15, 28/18 in 70/22).