Jedro

Ker je bila ugotovljena tožnikova delazmožnost v okviru sicer omejene delazmožnosti, zaradi katere je bil uvrščen v II. kategorijo invalidnosti, v spornih dneh tožnik ni bil upravičen do bolniškega staleža.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev začasne nezmožnosti tožnika za delo v času od 17.2. do 20.2.2005. Zahtevek za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za čas od 5.3.2005 do 13.3.2005 in za odpravo odločb tožene stranke v zvezi s tem, št. 220000-2005-1578 z dne 28.2.2005 in z dne 4.4.2005, pa je kot neutemeljen zavrnilo. Ugotovilo je, da je tožniku osebna zdravnica s 4.3.2005 utemeljeno zaključila bolniški stalež in ugotavljala njegovo delazmožnost v okviru priznanja invalidnosti druge kategorije in da do 13.3.2005 ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, niti tožnik v tem času ni iskal zdravniške pomoči. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita nasprotje med zaključkom, da tožnik po 4.3.2005 ni bil popolnoma nezmožen za delo in izpovedbo tožnikove osebne zdravnice ter dr. V.F.. Navaja, da vprašanje tožnikove invalidnosti druge kategorije, glede katere je bil sicer prav tako sprožen spor, ni v nikakršni zvezi s tožnikovo delazmožnostjo. Sodišči bi morali upoštevati tožnikovo izpovedbo o poslabšanju zdravstvenega stanja v spornem času.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo tudi sodišče druge stopnje in ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

V zvezi z dokaznim zaključkom, da tožnik v spornih dneh v okviru omejitev invalidnosti druge kategorije ni bil nezmožen za delo, sodišče ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se očita v reviziji. Izpovedbe prič o tožnikovem problematičnem zdravstvenem stanju takšni ugotovitvi ne nasprotujejo, saj je bilo jasno, da so osebna zdravnica in drugi organi tožene stranke lahko presojali tožnikovo delazmožnost le v okviru omejitev iz dokončne invalidske odločbe, ki so upoštevale tožnikovo sicer problematično zdravstveno stanje.

Kolikor tožnik navaja, da je bilo njegovo zdravstveno stanje napačno ugotovljeno in da bi moralo sodišče upoštevati njegovo izpovedbo o poslabšanju zdravstvenega stanja po 5.3.2005, s tem uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog. Zato sodišče tem navedbam ni moglo slediti.

Glede na povedano je tožena stranka v sporni odločbi utemeljeno vztrajala pri odločitvi imenovanega zdravnika, ki je v okviru pooblastil iz 81. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 20/04) odločil, da je bil tožnik nezmožen za delo le do 4.3.2005, od 5.3.2005 dalje pa je ugotavljal tožnikovo delazmožnost. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.